Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica

Danes zaznamujemo svetovni dan duševnega zdravja, ki letos poteka s sloganom Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica.

Dan poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica, je vodilo, s katerim letos obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Ponuja nam priložnost, da ponovno premislimo pomen duševnega zdravja in kaj vse opisujemo, ko izrečemo besedi duševno zdravje. Dobro duševno zdravje je ključnega pomena za naše splošno zdravje in blaginjo. Če ga razumemo kot univerzalno človekovo pravico, služi promociji in zaščiti našega dostojanstva, avtonomije in vključenosti v skupnost, so zapisali na NIJZ.

Svetovni dan duševnega zdravja vsako leto zaznamujemo 10. oktobra in je namenjen ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja za dobrobit posameznika in družbe. Letošnji dan je priložnost, da izboljšamo znanje, okrepimo opolnomočenost in spodbudimo ukrepe. Vlada je letošnje leto razglasila tudi za slovensko leto duševnega zdravja. Univerzalna človekova pravica na področju duševnega zdravja vključuje razpoložljivo, dostopno, sprejemljivo in kakovostno oskrbo, zato krepijo organizacijske oblike na primarni ravni zdravstvenega varstva ter razvijajo mrežo centrov za duševno zdravje odraslih in centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

V letu 2024 pa na Ministrstvu za zdravje načrtujejo vpeljavo sistema vrstniške pomoči na področju duševnega zdravja in začetek projekta z naslovom Razvoj programov duševnega zdravja za otroke, mladostnike in mlajše odrasle v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Dodali so, da pripravljajo zakon o duševnem zdravju ter zakon, ki bo uredil področje psihoterapije. Duševno zdravje in dobro počutje sta temeljnega pomena za smiselno, polno življenje ter zdravo družbo. Prav zato lahko vsi, tako zakonodajalci, strokovna javnost kot tudi splošna javnost, delujejo v smeri, da se dobro duševno zdravje ceni, spodbuja in varuje, saj lahko le s skupnimi močmi uresničijo duševno zdravje kot univerzalno človekovo pravico, so zapisali na Ministrstvu za zdravje.

Nova raziskava Eurobarometer o duševnem zdravju je pokazala, da se je v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih s čustveno ali psihosocialno stisko, kot je občutek depresije ali anksioznosti, soočilo 41 % vprašanih. Ob tem je brez strokovne pomoči ostalo 61 % vprašanih.

Nacionalni inštitut za javno zdravje v vlogi upravljavca izvajanja Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, pripravlja tudi nov akcijski načrt, ki vključuje ukrepe, s katerimi bodo naslavljali izzive s področja duševnega zdravja v Sloveniji in ki bodo temeljili na povezovanju in sodelovanju različnih deležnikov, partnerjev in institucij na področju duševnega zdravja.

FOTO: Pixabay.