Mednarodni dan boja proti revščini poudarja dostojno delo in socialno zaščito

Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki poteka pod geslom Dostojno delo in socialna zaščita: Dostojanstvo v praksi, humanitarne organizacie opozarjajo na revščino med delovno aktivnim prebivalstvom. Zaradi draginje in neurejene stanovanjske politike so še posebej ogroženi tisti, ki živijo sami.

Mednarodni dan boja proti revščini je leta 1992 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov z namenom, da bi opozorili na problem revščine v svetu in spodbudili aktivnosti za njeno zniževanje. Letošnja tema poziva k univerzalnemu dostopu do dostojnega dela in socialne zaščite kot sredstvu za ohranjanje človeškega dostojanstva vseh ljudi ter poudarja, da mora dostojno delo opolnomočiti ljudi, zagotavljati pošteno plačilo in varne delovne pogoje ter v osnovi priznavati vrednost in človeškost vseh delavcev.

Skupni cilj globalne družbe je prizadevanje, da bi bilo čim manj delovno aktivnih izpostavljenih tveganju revščine. Lani je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 4,8 % polnoletnih delovno aktivnih oseb. V zadnjem desetletju je bil delež manjši le v letu 2019, in sicer 4,5 %, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. V Sloveniji je bil ta delež v letu 2022 nižji od povprečja EU; ta je namreč znašal 8,5 %. Najvišji delež sta imeli Romunija (14,5 %) in Luksemburg (12,9 %), najnižji pa Finska (2,5 %) in Češka (3,4 %), so zapisali na STA.

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarjajo pomen učinkovitosti sistem socialnega varstva, ki nudi podporo in oporo vsem v stiski. Zmanjševanje revščine in spodbujanje solidarnosti zahteva skupen napor države, strokovnjakov ter nevladnih organizacij na področju socialnega varstva, zdravja in izobraževanja. Na ministrstvu se zavzemajo za izboljšanje gmotnega položaja vseh ranljivih skupin, kot družba pa se moramo zavzemati za smer razvoja, ki zagotavlja priložnosti za primerne zaposlitve, dobro plačilo za opravljeno delo, dostop do izobrazbe in znanj, s katerimi se ljudje vključujejo v družbo.

Številni posamezniki in družine so se letos znašli v stiski tudi zaradi inflacijskih pritiskov ali škode nastale zaradi posledic poplav in plazov v avgustu. Poleg že obstoječih oblik pomoči, kot so transferji, socialnovarstvene storitve in programi, nefinančna pomoč najbolj ogroženim v obliki hrane ter izvajanje dejavnosti socialnega vključevanja, so na ministrstvu na stiske odgovorili tudi z enkratnimi in s solidarnostnimi pomočmi. V začetku oktobra so bila izvedena prva izplačila izredne denarne pomoči (IDP) v obliki solidarnostne pomoči, kot določajo interventni ukrepi za odpravo posledic poplav. Izplačano je bilo 18.057.953,08 evra solidarnostne pomoči za 2741 prejemnikov. Naslednje izplačilo solidarnostne pomoči bo 20. oktobra.
Z nedavno sprejetimi novostmi Zakona o socialnem varstvu uvajajo kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva in podlago za izvajanje ukrepov ter črpanje sredstev evropskih skladov za ukrepe spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki. Poenostavili so tudi postopek uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka, hkrati pa bodo upokojenke in upokojenci ter uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja v kratkem prejeli za 1,8 odstotka višje pokojnine oziroma nadomestila. S tem bodo upravičenci do zagotovljene starostne pokojnine s polno pokojninsko dobo do konca leta prejeli izplačan znesek v višini 700 evrov, poleg letnega dodatka pa bodo decembra 2023 prejeli tudi enkratni dodatek v obliki zimskega letnega dodatka, ki bo znašal 40 odstotkov letnega dodatka, so sporočili iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

FOTO: Pixabyay.