Zagovornik s priporočili za drugačen Zakon o osebni asistenci

Zagovornik načela enakosti je dal več priporočil na osnutek Zakona o osebni asistenci, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Državni organ za varstvo pred diskriminacijo opozarja, da mora zakon preprečevati in odpravljati negativne učinke invalidnosti na neodvisno življenje ljudi z invalidnostmi. Izpostavlja, da bi načrtovane spremembe zakona neutemeljeno in neupravičeno zožile krog upravičencev do osebne asistence in poslabšale položaj ljudi z invalidnostmi.

Zagovornik s priporočili na osnutek predloga Zakona o osebni asistenci pristojno ministrstvo opozarja, da se s prenovo zakona odpravlja tudi tisto, kar je v obstoječem zakonu dobro. Veljavni zakon namreč že upošteva določila mednarodne konvencije o pravicah invalidov in prava EU s področja zagotavljanja enakih možnosti ljudem z invalidnostmi. Predlog MDDSZ pa od tega odstopa, saj ponovno uvaja medicinski pogled na invalidnost. S tem ne upošteva, da je treba vsakogar obravnavati kot osebo z enako vrednostjo in enakim prirojenim dostojanstvom.

Zaradi te konceptualne spremembe so v osnutku predloga zakona uvedeni novi pogoji za pridobitev pravice do osebne asistence. Z novimi pogoji se število upravičencev do teh storitev manjša. Brez možnosti koriščenja osebne asistence bi bili po novem vsi, ki so invalidi postali zaradi bolezni. Prav tako bi brez koriščenja osebne asistence ostali tisti, ki bi jo potrebovali zaradi invalidnosti, kadar ta ne bi bila trajna.

Zagovornik je MDDSZ zato priporočil, naj ne zaostruje pogojev za pridobitev pravice do osebne asistence. Navedel je, da mora biti ključno vodilo priprave novega zakona zavedanje, da je osebna asistenca namenjena temu, da vsi ljudje z invalidnostmi premostijo posledice invalidnosti in polno uživajo vse človekove pravice in svoboščine. Priporočil je tudi, naj ministrstvo že v osnutku zakona pojasni, kako točno bi zamišljene spremembe vplivale na pravice novih in obstoječih upravičencev do osebne asistence. Tega namreč v osnutku predloga zakona sedaj ni.

Zagovornik je v priporočilih opomnil, da je v osnutku predloga zakona še vedno predvideno tudi, da se osebna asistenca lahko dodeli le mlajšim od 65 let. To pa je po oceni Zagovornika diskriminatorno po starosti. Ministrstvu je zato priporočil, naj iz osnutka predloga zakona odstrani zgornjo starostno mejo za pridobitev pravice do osebne asistence. Priporočil je tudi, naj ministrstvo ustrezno uredi položaj mlajših od 18 let, da bi imeli tudi otroci in mladostniki pravico do osebne asistence. V osnutku predloga zakona namreč ostaja ureditev iz veljavnega, da je 18 let najnižja starost, pri kateri lahko nekdo zaprosi za storitev osebne asistence.

Zagovornik je opozoril še na to, da je treba v zakonu o osebni asistenci predvideti možnost uporabe odločanja s podporo, da bodo lahko storitve osebne asistence uveljavljali tudi ljudje z intelektualnimi in s psihosocialnimi invalidnostmi oziroma začasnimi ali trajnimi boleznimi. Ti težko izrazijo svoje potrebe in želje, a storitve osebne asistence prav tako potrebujejo. Prenovljeni zakon pa bi moral po oceni Zagovornika določiti tudi inšpekcijski nadzor in možnosti pravnega ukrepanja ob nedodelitvi ali odvzemu pravice do osebne asistence oziroma v primerih, ko kakovost storitve ne bi bila ustrezna.

* Fotografije so simbolične: Pixabay.