Lani zaseženih 86 milijonov ponarejenih predmetov

V Evropski uniji je bilo leta 2022 zaseženih 86 milijonov ponarejenih predmetov v vrednosti več kot 2 milijardi evrov.

Skupno poročilo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino in Evropske komisije ugotavlja, da je bilo leta 2022 v Evropski uniji (EU) na zunanji meji in na notranjem trgu zaseženih približno 86 milijonov ponarejenih predmetov v vrednosti več kot 2 milijardi evrov, kar pomeni 3-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021.

Pet najpogosteje zaseženih izdelkov so bile igre, embalažni material, igrače, cigarete ter posneti CD-ji in DVD-ji. Ti izdelki so predstavljali več kot 72 odstotkov vseh zaseženih izdelkov.

Medtem ko se je število izdelkov, ki so bili leta 2022 zaseženi na meji EU, v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za 43 odstotkov, se je njihova vrednost v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 11 odstotkov, saj je bilo zaseženih več izdelkov z višjo domačo maloprodajno vrednostjo kot v prejšnjem letu.

Kar zadeva zasege na notranjem trgu, so policija in organi za nadzor trga zasegli več ponarejenega blaga kot leta 2021 (povečanje za skoraj 26 odstotkov). Vrednost tega blaga pa se je zmanjšala zaradi večjega deleža zadržanih artiklov, ki pripadajo cenejšim kategorijam izdelkov.

V desetih državah članicah (Italija, Francija, Nizozemska, Bolgarija, Nemčija, Litva, Španija, Madžarska, Grčija in Portugalska) je bilo zaseženih več kot 96 odstotkov vseh ponarejenih predmetov, ki so bili leta 2022 zaseženi v EU. Najbolj je prednjačila Italija, saj je bilo tam zasežena več kot polovica skupnega števila ponarejenih predmetov in več kot 33 odstotkov glede na ocenjeno vrednost.

Tako kot v prejšnjih letih ostaja Kitajska glavna država porekla za večino ponarejenega blaga, ki je leta 2022 vstopilo v EU, sledita pa ji Turčija (iz katere je največ zaseženih oblačil) in Hongkong na Kitajskem (iz katerega je največ zaseženih dodatkov za mobilne telefone).

Kršitelji se skušajo izogniti zasegom tako, da poceni embalažni material pošiljajo ločeno od dragocenega, vendar še vedno neoznačenega blaga, ki krši intelektualno lastnino, in oboje nato sestavljajo v EU.

Poročilo temelji na podatkih, ki so jih leta 2022 predložili policijski, carinski in organi za nadzor trga iz držav članic EU, Generalni direktorat Evropske komisije za obdavčenje in carinsko unijo in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino.

Predlogi Evropske komisije za ambiciozno reformo carinske unije EU, ki jih je predložila v začetku tega leta, bodo pomagali zmanjšati možnosti goljufov za uvoz ponarejenega blaga v EU. Predlagani novi sistem bo carinskim organom omogočil vpogled v podatke, povezane z dobavnimi verigami in proizvodnimi procesi blaga, ki vstopa v EU, iz ptičje perspektive in v realnem času, s čimer se bodo lahko hitreje, dosledneje in učinkoviteje odzvali na tveganja, vključno z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine. Predlagani novi carinski organ EU bo bistveno izboljšal sodelovanje med carinskimi organi ter organi za nadzor trga in kazenskega pregona na ravni EU in nacionalni ravni, kar bo omogočilo boljše obvladovanje tveganj in preprečevanje, so sporočili iz Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino.

* Fotografije so simbolične: Pixabay.