S prvo adventno nedeljo vstopamo v predbožični čas

Advent ali adventni čas je čas pred božičem in je v bogoslužju namenjen pričakovanju Jezusovega prihoda oziroma rojstva. Izraz se uporablja zlasti v krščanstvu, marsikje po Evropi in Ameriki pa izraz uporabljajo tudi neverujoči.

Po katoliškem koledarju se advent začne na četrto nedeljo pred božičem. To je nedelja med 27. novembrom in 3. decembrom - imenuje se prva adventna nedelja.

Adventni čas se konča po četrti adventni nedelji - na sveti večer, večer pred božičem. V tem času se verniki spominjajo Jezusovega prihoda na zemljo. Adventni čas v katolištvu pomeni tudi začetek novega liturgičnega leta. Po pravoslavnem koledarju advent obsega kar šest tednov pred božičem in je povezan tudi s postom. Liturgična barva v adventu je vijolična in pomeni spokojnost. Advent je v cerkvenem letu obdobje duhovnih priprav na božične praznike.

Ponekod je v navadi prepevanje adventnih pesmi, eden od današnjih simbolov adventa je tudi adventni venec s štirimi svečami. Prvi adventni venec, ki ga poznamo danes, se je pojavil v domu za revne otroke leta 1838 v Nemčiji v Hamburgu. Adventni venec je znamenje zunanje priprave na božič. Na prvo adventno nedeljo se na njem prižge ena sveča, na drugo nedeljo dve sveči, na tretjo tri in na četrto vse štiri sveče. Cerkvene oblike praznovanja se prepletajo s posvetnimi šegami in navadami, nekoč povezanimi z zimskim sončnim obratom. Kot okras in liturgični simbol adventnega časa, prevzet od nemških narodov, se je adventni venec v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja.

V adventnem času bodo potekale mnoge prireditve za otroke in tudi odrasle. V tem času se bomo lahko udeležili dobrodelnih koncertov, pohodov, adventnih sejmov, različne občine, društva ali skupine pa pripravljajo za otroke predstave, obisk svetega Miklavža in Dedka Mraza.

Foto: Pixabay in arhiv Pomurec.com.