Prihaja prvi izmed treh decembrskih dobrih mož

Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj, ki goduje 6. decembra, simbolizira v katoliški Evropi darežljivost. Na predvečer godu naj bi v škofa oblečeni Miklavž od hiše do hiše prinašal darila, praviloma tista, ki so jih otroci kot želje že prej zapisali v pismu in ga pustili na okenski polici.

V cerkvenih krogih je bil sv. Nikolaj-Miklavž od 11. stoletja čaščen kot velik priprošnjik in čudodelnik. Že tedaj je bil predstavljen kot svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, nato pa izgine v temni noči. Miklavža na poti spremljajo angeli, simboli dobrega in hudobni duhovi: hudiči, parkeljni, zlodeji, ki simbolizirajo rajnike in demone, ki so se po krščanskem pojmovanju spremenili v hudobne duhove in kot Miklavževi spremljevalci kaznujejo poredne otroke. 

Miklavž je med ljudmi najbolj priljubljen svetnik tudi zato, ker se je spojil s poganskimi šegami in verovanji. Bil je resnična osebnost, živel je v 3. in 4. stoletju našega štetja v Patari. Rodil se je bogatim staršem, ki sta kmalu umrla za kugo. Nikolaj - njegovo ime v grščini pomeni zmaga ljudstva - je premoženje razdelil med reveže, sam pa odšel v samostan. Kmalu zatem je postal škof v Miri v Likiji v današnji Turčiji.

O miklavževanju na Slovenskem imamo precej zgodnja poročila.  Prvo je iz leta 1839, kjer je pisec opisal, kaj je Miklavž prinesel pridnim otrokom: jabolka, orehe, smokve in sladkarije, nasprotoval pa je Miklavževim spremljevalcem parkeljnom, češ da s svojim norenjem in grdim izgledom preveč prestrašijo pridne otroke. Danes je Miklavževih obhodov na Slovenskem malo, večinoma so prenehali že pred drugo svetovno vojno. Še vedno pa sv. Nikolaj vodi v številu njemu posvečenih cerkva - teh je v Sloveniji blizu 200.

Otroci njegova darila po Prekmurju najdejo predvsem v čeveljcih, ki morajo biti obvezno očiščena, saj tako otroci pokažejo, da so bili pridni. Po drugih krajih v Sloveniji pa otroci nastavljajo krožnike, sklede, nogavice, cokle ali pa copate. Otroci so nekdaj dobili skromno miklavževino: jabolka, orehe in suho sadje, poredni pa šibo. Novejša miklavževina je bogatejša.

Sv. Miklavža upodabljajo v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami na knjigi, s tremi jabolki, včasih tudi s tremi hlebčki. Jabolka sodijo med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom v noči s 5. na 6. december. Tri zlate krogle simbolizirajo tri mošnje z zlatom, ki naj bi jih svetnik podaril trem revnim dekletom. Iz treh kep zlata so v ljudski domišljiji nastala tri rdeča jabolka. Sv. Miklavž je zaradi svoje dobrote med ljudmi zelo priljubljen, zato ni čudno, da so si ga za zavetnika izbrali mnogi, tako mornarji, trgovci, študenti, mlinarji, peki, mesarji, pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, voskarji, delavci v kamnolomu, krojači, pa tudi berači, mlada dekleta, ki si želijo moža, neveste, ki se priporočajo za srečno poroko, in žene, ki si želijo otrok. 

Sv. Nikolaj-Miklavž je najbolj čaščen svetnik vzhodne Cerkve, bolj kot njega častijo le Mater božjo. V Rusiji je v vsakem mestu vsaj ena cerkev posvečena sv. Nikolaju. Proti koncu 10. stoletja je legenda o sv. Nikolaju prodrla tudi v Nemčijo, nadvse priljubljen pa je postal na Nizozemskem. Tam še dandanes pripluje 6. decembra z ladjo in s številnim spremstvom v amsterdamsko pristanišče, kjer ga pričakajo otroci.  Holandskega Miklavža, ki po verovanju tamkajšnjih otrok med letom prebiva v Španiji, so kasneje prevzeli Američani - postal je znameniti Santa Claus, Božiček. Miklavž je izgubil pomen v Evropi v času reformacije v 16. stoletju, ko protestanti niso več pristajali na obdarovanja. Zamenjal ga je Božiček, ki je svojo priljubljenost ohranil vse do danes.

FOTO: Arhiv pomurec.com.