Manj za zdravstvo in poplave, več za trajno mobilnost in zelene naložbe

Sprememba načrta za okrevanje pomeni tudi zmanjšanje sredstev za 286 milijonov evrov, ki jih je bilo treba razporediti med področja za okrevanje.

V prihodnjih nekaj letih bomo imeli za naložbe na voljo največ evropskega denarja naenkrat. V letu 2024 bomo zagnali črpanje kohezijskega denarja, prav tako bomo zares začeli projekte, ki se izvajajo z denarjem iz načrta za okrevanje in odpornost. Za Slovenijo je na voljo kar tri milijarde evrov kohezijskega denarja.

Zaradi sprememb načrta za okrevanje vsi napovedani projekti ne bodo izpeljani, saj so se sredstva zmanjšala za 286 milijonov evrov. Rezi so večji tam, kjer so ministrstva ugotovila, da projekti ne bi bili izvedljivi pravočasno, to je do konca junija 2026.

Za področje čistega in varnega okolja je sredstev za petino manj od sprva načrtovanega oziroma skoraj sto milijonov evrov manj, tako je trenutno na voljo 375 milijonov evrov. K temu delu sodijo ukrepi za zaščito pred poplavami in plazovi, za katere je bilo prvotno predvidenih 280 milijonov evrov povratnih in 55 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz NOO, po novem 220 milijonov evrov povratnih sredstev ter 45 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Večje zmanjšanje sredstev je tudi pri projektih oskrbe in varčevanja s pitno vodo – kar 27 milijonov evrov manj, kar pomeni, da ostane 6,7 milijona evrov nepovratnih sredstev, povratnih sredstev je enako, 20 milijonov evrov.

Skoraj 60 milijonov evrov manj je na voljo za področje zdravstva. Štirideset milijonov evrov se je vzelo ukrepu učinkovite obravnave nalezljivih bolezni, in sicer gre za projekt mariborske infekcijske klinike. Za 18 milijonov evrov so se tudi zmanjšala sredstva za dograditev rehabilitacijskega centra.

Pet milijonov evrov manj bo za sofinanciranje projektov dolgoročnejših velikih raziskovalno-inovacijskih sodelovalnih programov, po novem je na voljo 15 milijonov evrov. Prav tako je manj denarja za raziskovalno-razvojne projekte podjetij, in sicer je namesto 45 milijonov evrov na voljo 36,6 milijona evrov. Na področju raziskav in razvoja se za skoraj pet milijonov evrov zmanjšajo sredstva za področje spodbujanja mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij.

Zmanjšanja so tudi sredstva za trg dela, in sicer iz 56,28 na 31,91 milijona evrov. Nič več ni predvidenih sredstev za področje podpore prožnejši organizaciji dela.Prav tako ni več sredstev za področje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih.

Za krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in zelenih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, je bilo sprva namenjenih 264,36 milijona evrov, zdaj pa 225,74. Izločen je projekt krepitve sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom. Za 31 milijonov evrov so se zmanjšala sredstva za naložbe v izobraževalne ustanove.

Za področje dolgotrajne oskrbe se zmanjšajo sredstva iz 79 milijonov evrov na 59 milijonov evrov. V celoti je izločena naložba v gradnjo negovalnega doma v višini 20 milijonov evrov.

Iz 157,5 milijonov evrov na 143 se zmanjšajo sredstva za dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje. V okviru tega področja je gospodarsko ministrstvo že v 2022 objavilo javne razpise, prek katerih so bila podjetja upravičena do subvencij za naložbe. Zaradi zmanjšanja sredstev za razpise za deset milijonov evrov se je zmanjšalo število podjetij, ki so dobila odobreno sofinanciranje, in sicer z načrtovanih 300 na končnih 207 podprtih podjetij. Na tem področju so tudi zmanjšana sredstva za vlaganja občin v poslovno-ekonomske cone, in sicer z 19 na 14,6 milijona evrov.

Za nekatere projekte pa bo denarja več

Slovenija se je odločila za več posojil za področje trajnostne mobilnosti, kar bolj konkretno pomeni za naložbe v železnice, tukaj so se sredstva več kot podvojila, s 312 na 708 milijonov evrov.

Drugo področje z več predvidenega denarja je trajnostna prenova stavb. Tretje področje pa je novo poglavje RepowerEU, kjer gre za čisto nova sredstva v višini 122 milijonov evrov. Pri tem gre izključno za ukrepe, ki so namenjeni tako imenovanim zelenim naložbam, torej za energetsko učinkovitost in obnovljive vire, poroča časnik Finance.

Foto: arhiv Pomurec, Pixabay