Izdatki za dolgotrajno oskrbo za okoli 9 odstotkov višji

Leta 2021 je bilo dolgotrajni oskrbi namenjenih 741 milijonov EUR ali 1,4 % BDP. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo okoli 72.200 oseb ali 3 % več kot leto prej; največ jih je to oskrbo prejemalo na domu.

Izdatki za dolgotrajno oskrbo za okoli 9 % višji

Izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so se v primerjavi z letom 2020 zvišali za 8,6 %. Znašali so 741 milijonov EUR, v deležu BDP pa je to pomenilo 1,4 %.

Iz javnih virov financiranih okoli tri četrtine izdatkov, večinoma iz skladov socialne varnosti

Iz javnih virov se je financiralo 77,4 % izdatkov za dolgotrajno oskrbo in iz zasebnih virov 22,6 %. Delež javnih virov je bil za 1,4 odstotne točke večji kot v 2020, delež zasebnih virov pa za toliko manjši. Sredstva iz obeh virov so se na letni ravni povečala: iz prvega za 10,7 %, iz drugega pa za 2,2 %.

Skladi socialne varnosti so osnovni vir financiranja dolgotrajne oskrbe; v 2021 so financirali 39,9 % izdatkov za ta namen. Pri zasebnem financiranju gre skoraj v celoti za neposredna plačila iz žepa uporabnikov v obliki doplačil ali samoplačništva; ta plačila so predstavljala 22,1 % izdatkov za dolgotrajno oskrbo.
Izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe skoraj trikrat toliko kot izdatkov za socialni del

V 2021 je bilo razmerje med izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe 73 % proti 27 %, kar je bilo približno enako kot leto prej. Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe, 55,9 %, je bil namenjen izvajanju take oskrbe v ustanovah, 43,8 % za oskrbo na domu, približno pol odstotka pa za oskrbo v okviru storitev dnevnega varstva.

Polovica izdatkov za oskrbo v domovih za starejše

Največji del celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bil porabljen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v ustanovah, in sicer 62,8 %, od tega največ, 46,8 %, v domovih za starejše, 13,4 % v drugih socialnovarstvenih zavodih in 2,6 % v bolnišnicah. Preostalih 37,2 % je bilo namenjenih zagotavljanju dolgotrajne oskrbe na domu; to so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, storitve pomoči na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka.

Javni viri za financiranje tovrstne oskrbe na domu višji

V opazovanem letu so se občutneje povečali izdatki za financiranje dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del) iz javnih virov, in sicer za 30 %. Prav tako so se povečali tudi izdatki za financiranje dolgotrajne oskrbe (socialni del) iz javnih virov, in sicer za 6,5 %, pri čemer je okoli 70 % sredstev za plačilo teh storitev prišlo iz zasebnih virov.

Prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe več

Storitve dolgotrajne oskrbe je v 2021 prejemalo okoli 72.200 oseb ali približno 1.900 več kot v predhodnem letu. Največ, 37,8 % (ali okoli 27.300) teh oseb je omenjene storitve prejemalo na domu, 30,4 % (ali okoli 22.000) pa v institucijah; 30,9 % (ali okoli 22.300) jih je dobivalo le denarne dodatke za plačilo različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe.
Prejemnikov teh denarnih dodatkov je bilo sicer dejansko precej več (okoli 47.500), vendar se tisti, ki hkrati prejemajo storitev in denarni dodatek, upoštevajo samo pri številu prejemnikov storitve; tisti, ki prejemajo dva denarna dodatka, se upoštevajo samo pri enem, so sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije.

* Fotografije so simbolične: Pixabay.