Z novim letom smo vstopili v prestopno leto

Leto 2024 je po gregorijanskem koledarju prestopno leto. Prestopno leto nastopi vsaka štiri leta, da se zagotovi, da koledar ostane sinhroniziran z vrtenji Zemlje okoli Sonca.

Prestopno leto je leto, ki vsebuje dodaten dan, 29. februar, ki je dodan koledarju zaradi sinhronizacije z astronomskim letom. Gregorijanski koledar, ki je danes najpogosteje uporabljen koledarski sistem, ima prestopna leta, ki zagotavljajo, da je naše koledarsko leto razmeroma dobro usklajeno s sončnim letom, ki je dolgo približno 365,2422 dni. 

Zemlja se okoli svoje osi zavrti v 24 urah. Obhodni čas Zemlje okoli Sonca pa traja eno leto oziroma 365 dni in nekaj manj kot 6 ur. To pomeni, da je tako vsako leto daljše za četrtino dneva. Če ne bi uvedli prehodnih let, kjer te četrtine dneva seštejemo v en dodaten dan, bi se letni časi, kot jih poznamo, počasi začeli zamikati. Leto 2024 je prestopno leto, prejšnje je bilo leto 2020 in naslednje bo leto 2028.

Že od pradavnine obstajajo verovanja, povezana s prestopnim letom. Prihajajo iz globine stoletja in so se ohranila do danes. Ta obdobja veljajo za težka za človeštvo zaradi negativnega ozadja in visokega tveganja globalnih kataklizm. Glede na znamenja iz preteklosti so v takšnih časih nenadne spremembe v življenju nezaželene – to lahko pritegne resne težave. 

Velike katastrofe in poglabljanje konfliktov, nestabilnost na vseh področjih. Vendar pa leto 2024 ni samo prestopno, ampak tudi karmično. Kaj to pomeni? Da bo vsak dobil, kar si zasluži. Ali bo to kazen ali nagrada, je odvisno od vaših dejanj ali nedejavnosti. Zdaj smo ljudje na razpotju časa, na pragu velikih sprememb, ko je treba vse staro uničiti. Zastareli sistemi in metode, ki ne delujejo več, bodo izginili.

Še ena zanimivost prihaja s severa Evrope. Na Irskem naj bi ženske imele pravico, da lahko na prestopni dan zaprosijo svojega izbranca. To pravico naj bi jim izborila svetnica Brigita Irska, ki je Svetega Patrika prosila, da ženskam, ki morajo več let čakati na snubitev, omogoči, da prevzamejo pobudo in same zaprosijo bodočega moža. Ta naj bi prisluhnil njeni prošnji, a ker je šlo za zelo občutljivo zadevo predlagal, da imajo to možnost ženske le na en dan vsake štiri leta. Tradicija se je nato prenesla še na druge države. Na Danskem mora moški, ki zavrne snubitev, ženski plačati odškodnino, in sicer 12 parov rokavic, da bo lahko zakrila svojo sramoto. V modernejši družbi teh dilem ni več, saj tradicija, da mora moški zaprositi žensko, ni več tako zelo močna. 

Foto: Pixabay