Revmatoidni artritis – vzroki, simptomi in zdravljenje!

Revmatoidni artritis ni le običajna bolečina v sklepih. Gre za kompleksen avtoimunski proces, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu, s stalnim vplivom na njihovo kakovost življenja. Kljub temu da gre za kronično bolezen, je zgodnje prepoznavanje simptomov in učinkovito zdravljenje ključno za upravljanje te bolezni, ki lahko vpliva na sklepe, notranje organe in splošno dobro počutje posameznika.

Boleči in otečeni sklepi ter omejena gibljivost v sklepu, pospremljena s splošnimi bolezenskimi znaki, kot so povišana telesna temperatura, utrujenost, potenje, izguba teka in težave s spanjem zelo verjetno kažejo na revmatoidni artritis v akutni fazi.

Gre za kronično vnetno bolezen, ki prizadene približno odstotek populacije in v veliki meri vpliva na kakovost življenja. A zdravila zanjo ni. Obstajajo le različne terapevtske možnosti, ki dandanes omogočajo kontrolo simptomatike in izboljšujejo vsakdan bolnikov, med kar štejemo tudi fizioterapevtsko obravnavo.

To denimo ponujajo specialisti v Kliniki za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit, ustanovi, posvečeni rehabilitaciji bolezni ter poškodb ortopedskega izvora, znani po učinkoviti, strokovni in individualno prilagojeni obravnavi prav vsakega pacienta.

Revmatoidni artritis: kako ga prepoznati?

Kompleksna avtoimunska bolezen temelji na kroničnem vnetnem stanju sklepov in povzroča več sistemskih zapletov ter v skrajnih primerih vodi k trajnim poškodbam in invalidnosti.

Zakaj natanko se revmatoidni artritis razvije, znanost še ne zna povsem pojasniti, vsekakor pa so vzroki zanj povezani z nepravilnim delovanjem imunskega sistema, ko telo prične napadati lastne celice, s poudarkom na sklepni ovojnici, kar nazadnje pripelje do poškodb sklepnih struktur in vnetij.

Med vzroke za nastanek sodijo:

→ spolni hormoni, posebej estrogen, ki zavre delovanje določenega segmenta imunskega sistema,

→ genetske predispozicije, saj revmatoidni artritis v primerjavi z ostalimi oblikami artritisa zelo pogosto napade družinsko (raziskave naj bi potrjevale, da geni nastop revmatoidnega artritisa odrejajo v kar od 53 do 65 %),

→ ACPA in RF protitelesa, povezana s hujšim potekom bolezni, saj je protitelesa mogoče v krvi odkriti že desetletja pred nastopom bolezni ter tako razvoj revmatoidnega artritisa vnaprej napovedati, in

→ druge okoliščine, kot so kajenje ter nizek socialno-ekonomski status, ki se med drugim povezuje s slabšimi prehranjevalnimi navadami.

Bolečine se zelo pogosto pojavljajo postopoma in so pospremljene z oteklimi sklepi, pri čemer so težave lahko lokalizirane, na vedno istem sklepu, ali pa se selijo s sklepa na sklep. V akutni fazi so prizadeti sklepi na otip izredno topli, nemalokrat obarvani rdeče, njihova gibljivost pa je omejena, a je okorelost najhujša zjutraj oziroma po daljšem počitku.

Osrednji dogodek v povezavi z razvojem revmatoidnega artritisa pripada sinovitisu, ki vpliva na sklepe rok in zapestja, v več primerih pa se pojavlja tudi drugod, denimo v stopalu, za kar so značilne hude bolečine v stopalu.

Celostni vpliv revmatoidnega artritisa na telo

Če revmatoidnega artritisa ne prepoznamo in ne zdravimo, bolezen napreduje ter v vse hujši obliki deformira sklepe, obenem pa vpliva na druge dele telesa, saj gre za bolezen, ki na dolgi rok povzroča številne zaplete v in izven sklepov.

Med takšne, poleg povečanega tveganja za limfom in amiloidozo, stroka uvršča:

→ nadvse pogoste očesne spremembe, med njimi prizadetost veznice in roženice, episkleritis ter sindrom suhih oči,

→ revmatoidne vozliče, ki se pojavijo pri od 20 do 25 % bolnikov revmatoidnega artritisa, posebej pri tistih, kateri serološki test je pozitiven, in to predvsem na mehansko bolj obremenjenih mestih (na podlahti, iztezni strani komolca, nad koleni),

→ prizadetost srca (vnetje srčne ovojnice, vnetje veziva), pljuč (vnetje pljučne mrene, intersticijska pljučnica, povezana z daljšim potekom revmatoidnega artritisa in dejavniki tveganja, kot so kajenje, starost, moški spol), prav tako nevrološke težave (utesnitveni sindrom živcev), in

→ vaskulitis, praviloma vezan na hujše oblike bolezni, ki prizadanejo srednje velike in majhne arterije ter venule, nanj pa opozarjajo manjše krvavitve pod nohti, pikčaste krvavitve ter kožne razjede.

Zgodnja diagnostika in zdravljenje sta za zgoraj naštete zaplete ter preprečevanje napredovanja težav ključna, ker pa je revmatoidni artritis v prvem obdobju težko ločili od ostalih oblik artritisa, je pri postavljanju diagnoze treba upoštevati klinično sliko pacienta, zgodovino njegovih bolezni in laboratorijske teste, oprte na kazalnike vnetja.

Zdravljenje revmatoidnega artritisa

Žal zdravilo, ki bi revmatoidni artritis v celoti pozdravilo, zaenkrat ne obstaja. Zdravljenje je zato usmerjenje v lajšanje bolečin, ki stremi k zmanjšanju bolečine, umirjanje vnetja, ki je glavni vzrok za poškodovanost sklepov, upočasnitev napredovanja bolezni, ki sicer lahko pripelje do trajnih deformacij in izgube funkcionalnosti, ter izboljšanje kakovosti življenja bolnikov, ki tako postanejo aktivnejši, dneve pa preživljajo z manj bolečin.

Izvaja se na tri načine; kot:

→ zdravljenje z zdravili, ki lajšajo simptome, kar se doseže z uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil in kortikosteroidov, ki blažijo vnetje, umirijo bolečine ter omogočijo večjo gibljivost sklepov,

→ zdravljenje z zdravili, ki spreminjajo potek bolezni, predvsem pa vplivajo na delovanje imunskega sistema, kar je osnovni vzrok za nastanek revmatoidnega artritisa (med takšne sodijo sintezna, biološka in tarčna zdravila),

→ zdravljenje s fizioterapijo, katere cilji so ohranjanje gibljivosti telesa, spodbujanje celjenja mišic, kosti in sklepov ter doseganje večjega tonusa in boljše splošne telesne pripravljenosti.

K obvladovanju revmatoidnega artritisa lahko s svojimi življenjskimi navadami ogromno prispeva pacient sam, in to že z minimalnimi spremembami življenjskega sloga, ki naj temelji na izvajanju redne telesne vadbe, dihalnih vaj, razteznih vaj ter ohranjanju zdrave telesne teže in drže.

V kliniki Medicofit je rehabilitacijski proces ciljno usmerjen v zdravljenje specifičnih težav in simptomov vsakega posameznika, saj gre za individualno sestavljen program.

Vsakega pacienta, soočenega s simptomi revmatoidnega artritisa, na diagnostičnem pregledu temeljito pregleda strokovnjak, ki se posveti tako anamnezi kot pregledu prizadetega sklepa ali sklepov, palpaciji, meritvam gibljivosti in mišične moči, po potrebi pa odredi še dodatne slikovne preiskave.

Na temelju pridobljenih rezultatov in celostnega vpogleda v potek bolezni nato pacienta sooči z diagnozo ter pripravi rehabilitacijski program, ki vključuje akutno fizioterapijo, postakutno kineziologijo in preventivno kinezioterapijo.

Z vsemi njimi je revmatoidni artritis mogoče v precejšnji meri nadzorovati in s tem navkljub diagnozi dodobra dvigniti kakovost življenja. Naročite se na diagnostični pregled.

* Oglasni prispevek