Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti

Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Slovenska znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija postavlja enake možnosti spolov kot temeljno načelo.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je v Sloveniji več kot 6000 doktoric znanosti. Letno doktorira približno enako število žensk kot moških. Delež žensk med novimi doktoricami, doktorji znanosti (tistimi, ki so pridobili doktorski naziv v posameznem letu) se je v zadnjih 40 letih povečal za 35 odstotnih točk. Za primerjavo – na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila med novimi doktoricami, doktorji znanosti le peščica žensk (18 odstotkov).

Plače doktoric znanosti so po podatkih SURS v povprečju za 12 odstotkov nižje kot plače moških z isto izobrazbo. Najnižjo plačo so prejele doktorice znanosti s področja izobraževalnih ved, kjer je bila plačna vrzel med spoloma največja (19,3 odstotka), podobno je bilo pri doktoricah znanosti s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT).

Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo leta 2021 v Sloveniji 34 odstotkov raziskovalk in 66 odstotkov raziskovalcev, približno tretjina, kar Slovenijo uvršča v povprečje med državami EU. Delež raziskovalk je bil najvišji na področju medicine (61 odstotkov), najnižji pa na področju tehniških in tehnoloških ved (20 odstotkov).

Čeprav podatki kažejo, da smo dosegli očiten napredek pri vključevanju žensk v znanost, nas čaka še veliko dela. Nova slovenska znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija nedvoumno postavlja enake možnosti spolov kot osrednje načelo. Tudi Ljubljanska deklaracija o enakosti spolov v raziskavah in inovacijah, sprejeta med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, je ponovno potrdila zavezanost uresničevanju enakih možnosti spolov v novem Evropskem raziskovalnem prostoru (ERA) ter v celoti priznala vključevanje načela enakosti spolov kot horizontalnega načela.

»Eden izmed ciljev je nasloviti izziv prenizke zastopanosti žensk v vodilnih vlogah v raziskavah ter na položajih odločanja v njih. Zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, se prepoznava kot ključna komponenta za spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti politik enakosti spolov ter za naslavljanje neenakosti med spoloma. Podatki kažejo na ovire, ki nastopijo na določeni stopnji razvoja kariere žensk in jim onemogočajo napredovanje, zato je cilj tudi oblikovanje bolj vključujočih politik, programov in praks za odpravo neenakosti med spoloma pri zaposlovanju, napredovanju ter ohranjanju raziskovalk v raziskovalni dejavnosti,« je ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti izpostavil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.

Foto: pixabay