Kako se zaščiti pred klopi?

Spomladi se hkrati z naravo prebudijo tudi klopi. Klopi so majhne, ampak za človeka lahko tudi zelo nevarne živali. Pomembno je, da se pred odhodom v gozd ali na travnik primerno zaščitimo. Po vrnitvi domov pa temeljito pregledamo.

Na svetu živi okoli 860 vrst klopov, a na srečo niso vsi nevarni za ljudi. Klopi so najbolj aktivni v zmerno toplih do vlažnih mesecih, od aprila do septembra. Zadržujejo se na senčnih in vlažnih travnatih območjih, obronkih gozdov, zadnja leta pa jih je vse več prisotnih tudi na travnikih v okolici hiš in mestnih parkih. Klopi se zadržujejo predvsem na višini do enega metra, saj se tako lažje naselijo na gostitelja. Klop ne čaka na gostitelja, ampak ga zazna predvsem po vonju in se aktivno napodi proti njemu. Klop pa lahko preide na človeka tudi preko domače živali, v kolikor se nanjo še ni povsem prisesal.

Eden od ustreznih ukrepov, s katerim se lahko zaščitimo pred okužbo, je cepljenje. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da klopi lahko pri človeku povzročijo resne zdravstvene težave. V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, najpogostejša lymska borelioza – pojavlja se po celi državi, na leto zanjo zboli med 3000 in 7000 obolelih. Ob tem Slovenija spada v vrh evropskih držav po pojavljanju klopnega meningoencefalitisa.

Pojavnost klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze je v Sloveniji največja v toplejšem delu leta in doseže vrh v poletnih mesecih. Tako je v tem trenutku še pravi čas, da se lahko tisti, ki še niso bili cepljeni proti klopnemu meningoencefalitisu, proti tej bolezni zaščitijo s cepljenjem. Proti lymski boreliozi cepivo ne obstaja, se pa bolezen zdravi z antibiotiki.

Vir: NIJZ

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je na voljo skozi vse leto, priporočljivo pa je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. Na ta način se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. V toplem delu leta, ko so klopi aktivni in je potrebna čim hitrejša zaščita, se lahko uporabijo ‘pospešene sheme cepljenja’. Čeprav Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi, pa je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu nizka. Med splošno populacijo je z enim odmerkom cepljenih okoli 16 odstotkov ljudi, redno pa se cepi med sedem in osem odstotkov prebivalcev, poroča NIJZ. 

Vir: NIJZ

Kako ukrepamo, če na sebi najdemo klopa?

Če na koži najdemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. S tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob vbodu. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Foto: NIJZ, freepik