Dan posvečen skromnemu oslu

Danes praznujemo Svetovni dan oslov, dan posvečen skromnemu oslu in priznavanju njegovih izjemnih lastnosti.

Vsako leto 8. maja je svetovni dan osla. To je dan, ki je posvečen prepoznavanju skromnega osla in priznavanju njegovih številnih izjemnih lastnosti. Stoletja so bili osli neprecenljivi za ljudi, saj so služili kot tovorne živali in konje v različnih delih sveta. Njihova sposobnost preživetja in uspevanja v ostrih podnebjih in težkih terenih, skupaj z njihovo vzdržljivostjo in vztrajnostjo, so si prislužili spoštovanje in ljubezen ljudi po vsem svetu.

Svetovni dan oslov je ustanovil Ark Raziq, znanstvenik, specializiran za puščavske živali. Opazil je, da je bil pridni osel pogosto spregledan in premalo cenjen zaradi njegovih prispevkov družbi. Da bi to rešil, je ustanovil skupino na Facebooku za ozaveščanje o živali. Leta 2018 je bil Svetovni dan oslov uradno priznan, od takrat pa ga praznujemo vsako leto z namenom širjenja informacij o oslih in njihovem vplivu na življenje ljudi.

Sodobni osel ima dva prednika: somalskega divjega osla in nubijskega divjega osla, oba podvrsti afriškega divjega osla. Dokazi kažejo, da so osli že stoletja delali skupaj z ljudmi in pomagali graditi družbe dolgo pred pojavom elektrike ali pare. Osli, ki jih gojijo po vsem svetu za različne namene, so znani po svoji moči, vzdržljivosti in sposobnosti, da prenesejo težke razmere.

Osel je danes tudi prispodoba za trmastega in neumnega človeka, ki se pogosto pojavlja v zmerljivkah, kar pa ni ravno res. Osli so pridne in delovne živali, ki so sposobni vleči tovor kilometre, pogosto jih vidimo, kako vlečejo vozičke na podeželju. Osli lahko delajo dlje in težje kot mnoge druge živali. Njihova življenjska doba je od 50 do 54 let.

Danes je po vsem svetu na milijone oslov in vsak pomembno vpliva na življenja ljudi. Svetovni dan oslov je opomin, da moramo prepoznati in ceniti te neopevane junake, katerih prispevki družbi pogosto ostanejo neopaženi. Ne glede na to, ali so v gorah Nepala, afriških puščavah ali na poljih Evrope, osli še vedno igrajo ključno vlogo v življenju ljudi povsod.

Spomenik oslu najdemo tudi v književnosti in filozofiji. V slovenski književnosti je lep spomenik oslom in njihovim križancem s konjem v mladinskem delu »Mule in liščki«, ki ga je napisal Tone Seliškar. Osel nastopa tudi v paradoksu o svobodni volji, imenovanem Buridanov osel, ki ga je opisal srednjeveški sholastični filozof.

Foto: Pixabay