Ali poznate to superživilo?

Začeli so zoreti sladki plodovi murve. Pri nas danes slabo poznano drevo, ki so ga sicer nekoč sadili v druge namene, izvira iz Azije.

Zaradi močnih korenin je treba murve premišljeno saditi

Hitrorastoča in precej nezahtevna drevesa v že nekaj letih zagotovijo gosto naravno senco, plodovi pa so sladki in zdravilni. Pri nas sta razširjeni bela in črna murva. Bela lahko zraste vse do 15 metrov, odraslo drevo pa naj bi obrodilo do 100 kilogramov plodov. Bela murva izvira iz Kitajske, od koder so jo v Italijo pripeljali v 11. stoletju za krmo sviloprejk, ki se hranijo prav z murvinimi listi. Svilogojstvo in svilarstvo se je od 16. stoletja postopno uveljavilo v Benečiji, na Goriškem, Krasu, Štajerskem, Goričkem in tudi v Prekmurju. Nekoč je bilo iz tega razloga v naših krajih precej murvinih dreves.

Superživilo

Uporabni so vsi deli rastline, od plodov, listov, lubja, korenin in lesa. Murve so bogat vir antioksidantov, vlaknin, vitaminov in mineralov, zaradi česar imajo pozitivne koristi za zdravje. Bele murve pa uporabljajo tudi v kozmetični industriji, saj naj bi imele pomlajevalni učinek.

Uporaba

Soplodja lahko obiramo več tednov, ker postopoma dozorevajo. Zrele murve so primerne za kuhanje marmelad, sirupov, pa tudi za pripravo likerjev. Lahko jih hranimo zamrznjene, plodovi pa so zelo okusni tudi sušeni. Priporočajo mešanje murv z drugimi sadeži (na primer z robidnicami in jagodičevjem), ki vsebujejo nekaj kisline.

V Pomurskem muzeju Murska Sobota bo predavanje o gojenju sviloprejk in murv, in sicer v sredo, 29. maja, ob 18. uri. Predavanje Janeza Škaliča bo v pritličju muzeja, v učilnici pedagoških delavnic. Lepo vabljeni vsi, ki vas zanima več na to temo. 

Fotografije: Pomurec in Pixabay.