Zdravniki o cepljenju kot temelju javnega zdravja

Zdravniki Alojz Ihan, Marko Pokorn in David Zupančič so na okrogli mizi STAkluba razpravljali o cepljenju kot temelju javnega zdravja. Poudarili so, da zaradi cepljenja številne bolezni ne krožijo več, danes pa vlada večji strah pred neželenimi učinki kot pred boleznimi, ki jih cepljenje preprečuje.

Kar nekaj bolezni zaradi cepljenja ne kroži več, je poudaril specialist infektologije in pediatrije Marko Pokorn, sicer strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike. Med njimi je izpostavil otroško paralizo, ki je v Sloveniji ni že nekaj desetletij. Tudi zadnji primer davice so zabeležili leta 1967.

Pokorn je kot mladi zdravnik konec prejšnjega tisočletja še doživel primere bolezni, ki jo povzroča hemofilus influence tipa b. Gre za bakterijo, ki predvsem pri otrocih, mlajših od petih let, povzroča hude okužbe. Od leta 2000, ko se je začelo cepljenje proti tej bolezni, primerov okužb s to bakterijo v otroški populaciji praktično ni več, je poudaril.

Strinjal se je s trditvijo, da je cepljenje postalo žrtev lastnega uspeha. Danes v slovenski družbi najbrž vlada večji strah pred neželenimi učinki cepljenja kot pred boleznimi, ki jih s cepljenjem preprečujemo, je ocenil. »Če bi povsem opustili cepljenje, pa bi se marsikatera od teh bolezni seveda zelo hitro vrnila,« je opozoril.

Če se nekdo ne odloči za cepljenje, nato pa zboli, je to šola zanj, če pa se odloči, da ne cepi otroka, ki nato zboli, pa »šolnino za šolo plača otrok«, je ponazoril. Glede na ankete in analize starši po njegovih besedah glede cepljenja sicer še vedno najbolj zaupajo pediatrom.

Ljudje zdravnikom več ne zaupajo brezkompromisno

Številni informacije iščejo tudi na družbenih omrežjih, je povedal specialist infektologije David Zupančič z ljubljanske infekcijske klinike. Problem družbenih omrežij pa je, da nimajo urednikov. Če se na njih ne oglašajo tudi strokovnjaki, prevladujejo mnenja nasprotnikov in dvomljivcev, je opozoril.

Kot problem je izpostavil, da se precej malo govori o prednostnih cepljenja, veliko pa o razlogih, zakaj se ne cepiti. Ljudje zdravnikom več ne zaupajo brezkompromisno, zato morajo ti ljudem jasno razložiti, zakaj je cepljenje pomembno, je poudaril.

Specialist klinične mikrobiologije in imunologije Alojz Ihan, ki vodi laboratorij za celično imunologijo in oddelek za imunologijo na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, je pojasnil, da je v postopku kliničnih študij trenutno ogromno novih cepiv.

Med njimi so tudi cepiva proti alergijam, avtoimunosti in tumorjem. Veliko je interesa tudi za razvoj cepiv proti nevarnim kroničnim okužbam, denimo virusu Epstein - Barr (EBV). Ta namreč povzroča limfome, kot kaže, pa ima tudi zelo pomembno vlogo pri nastanku multiple skleroze, je pojasnil. Veliko projektov se ukvarja tudi z razvojem cepiva proti citomegalovirusu (CMV).

Povedal je, da je cepljenje odvisno tudi od biološkega odnosa človeka z določenim patogenom. Proti nekaterim patogenom tako po njegovih besedah ne bo mogoče cepiti. Gre zlasti za patogene, ki povzročajo nekatere kronične okužbe, ki se neprestano ponavljajo.

So pa strokovnjaki nekoč tudi za humane papilomaviruse (HPV) menili, da proti njim cepiva ne bo mogoče razviti. »Ko so skupaj stopili fiziologi, imunologi in infektologi, pa se je na nek način pokazalo, da je tako cepivo vseeno možno. Samo s to razliko, da ga je treba dati v tisti zgodnji fazi, ko še ni prve okužbe,« je pojasnil. Ko virus pride globlje v sluznico, do celic, ki se neprestano razmnožujejo, ga namreč cepljenje ne more odstraniti, je dodal.

Foto: Bobo

Vir: STA