Obstaja več kot 100 vrst glavobolov

Kdo še ni imel glavobola? Ta nadležna bolečina prizadene skoraj vsakega izmed nas vsaj enkrat v življenju. Kako si najbolje pomagati? 

Vsak izmed nas iz lastnih izkušenj dobro ve kaj pomeni beseda glavobol. Malo kdo pa ve, da obstajajo številne vrste glavobolov, nekatere izmed njih so nenevarne, nekatere so življenje ogrožujoče. Pomembno je, da prepoznamo tiste, ki potrebujejo strokovno medicinsko pomoč.

Kaj je glavobol?

Kot že ime pove, je glavobol bolečina v kateremkoli predelu glave ali obraza. Glavobol moramo opredeliti glede na njegove številne karakteristike z namenom ugotovitve vzroka in pristopa k zdravljenju. Glavoboli se razlikujejo glede na vrsto bolečine, jakost, lokacijo in pogostost pojavljanja. Glavobol se lahko pojavi kot ostra bolečina, topa bolečina ali utripajoč občutek. Glavoboli se lahko razvijejo postopoma ali nenadoma in lahko trajajo manj kot eno uro ali nekaj dni. Glavoboli se lahko pojavijo na eni ali obeh straneh glave, so omejeni na specifičen predel glave, sevajo po glavi iz ene točke ali imajo videz podoben primežu.

Katere vrste glavobolov poznamo?

Obstaja več kot 100 vrst glavobolov, ki jih razdelimo v dve osnovni skupini:

Primarni glavoboli.
To so glavoboli, kjer je glavobol sam po sebi osnovna in glavna zdravstvena težava bolnika. Vseeno pa je lahko bolnik hkrati izpostavljen drugim dejavnikom tveganja, ki poslabšajo stanje, na primer zdravilom, dehidraciji, hormonskim spremembam. Vrste primarnih glavobolov so:

• Tenzijski glavoboli (najpogostejša vrsta glavobola).
• Migrenski glavoboli.
• Cluster glavoboli.
• Novi dnevni trdovratni glavoboli (NDPH).
• Z življenjskim slogom sproženi glavoboli. Nekatere primarne glavobole lahko sproži alkohol, zlasti rdeče vino; nekatera živila, kot je predelano meso, ki vsebuje nitrate; nikotin; pomanjkanje spanja; slaba drža; vadba; izpuščeni obroki; kašelj; kihanje; izpihovanje nosu; napenjanje ali močan smeh in jok.

Sekundarni glavoboli.
To so glavoboli pri katerih je glavobol le simptom ali znak druge osnovne zdravstvene težave. Nekateri sekundarni glavoboli niso nevarni, medtem ko so drugi življenje ogrožujoči.

Nenevarni sekundarni glavoboli (izginejo, ko pozdravimo osnovno stanje):

• Glavobol zaradi dehidracije.
• Sinusni glavoboli.
• Glavoboli zaradi prekomerne uporabe zdravil.

Nevarni sekundarni glavoboli (znak resnega ali potencialno življenjsko ogrožujočega stanja):

1. Spinalni glavoboli. To so intenzivni glavoboli, ki se običajno pojavijo po lumbalni punkciji. Večinoma jih lahko pozdravimo v domači oskrbi, vseeno pa nekateri lahko vodijo v življenje ogrožujoča stanja epileptičnih napadov ali subduralnega hematoma.
2. Nenadni, izjemno boleči glavoboli. Ta vrsta glavobola doseže najmočnejšo bolečino v eni minuti in traja najmanj pet minut. Nastanejo lahko zaradi poškodbe glave, krvavitve možganov, sindroma reverzibilne cerebralne vazokonstrikcije, nenadnega, visokega dviga krvnega tlaka.

Kako pogost je glavobol?

Raziskave kažejo, da približno 96 % ljudi vsaj enkrat v življenju doživi glavobol. Najpogostejši je tenzijski tip glavobola.

Ali so glavoboli dedni?

Nekateri glavoboli se pogosteje pojavljajo v družinah, to so predvsem migrenski glavoboli. Otroci z migrenami imajo ponavadi vsaj enega od staršev, ki ima prav tako migrenske glavobole. Otroci, katerih starši imajo migrene, imajo do štirikrat večjo verjetnost, da bodo tudi sami imeli migrene. Glavobole pa lahko sprožijo tudi okoljski dejavniki, kot so uživanje kofeina, alkohola, fermentiranih živil, čokolade, sira, izpostavljenost alergenom, pasivno kajenje, močne vonjave kemikalij ali parfumov.

Ali so glavoboli nevarni?

Čeprav na glavobol pogosto gledamo kot na nedolžno stanje, ki ga lahko pozdravi vsak v domači oskrbi, so nekatere vrste glavobolov lahko življenje ogrožujoče. Ravno to je razlog, da moramo natančno določiti vrsto in vzrok nastanka glavobola. Primarni glavoboli običajno niso nevarni, vendar so lahko zelo boleči in motijo vsakodnevno življenje. Sekundarne glavobole pa smo zgoraj razvrstili v dve skupini, nenevarni in nevarni. Tudi, če glavobola ne uvrščamo med nevarne, to ne pomeni, da nam ni potrebno obiskati strokovne pomoči.

Kdaj je ob glavobolu potrebno poiskati takojšnjo zdravniško pomoč?

Če imate vi ali kdo od vaših domačih katerega od naslednjih simptomov glavobola, takoj poiščite zdravniško pomoč:

• Glavobol, ki se pojavi nenadno, na novo in je visoke intenzitete,
• Glavobol, ki se pojavi skupaj z vročino, težkim dihanjem, otrdelim vratom ali izpuščajem.
• Glavobol, ki se pojavi po poškodbi glave ali nesreči.
• Glavobol, ki se pojavi na novo po 55. Letu.
• Glavobol, ki je povezan z nevrološkimi znaki kot so šibkost; omotičnost; nenadna izguba ravnotežja ali padec; otrplost ali mravljinčenje; paraliza; težave z govorom; zmedenost; epileptični napadi; osebnostne spremembe; zamegljen vid; dvojni vid ali slepe pege.

Kako se postavi diagnoza glavobola?

Zdravniško pomoč je pametno poiskati kadarkoli ima glavobol zgoraj omenjene karakteristike in kadarkoli glavoboli motijo vaše vsakodnevne aktivnosti. V sklopu diagnostike vas bo zdravnik povprašal po času, lokaciji, intenziteti glavobola, po spremembah v osebnosti in vedenju, po težavah s spanjem, po večji izpostavljenosti stresu, po poškodbah glave. Če bo nevrološki pregled normalen in bo diagnoza migrene ali tenzijskega glavobola jasna, nadaljnje preiskave morda ne bodo potrebne. Če pa ne gre za primarni tip glavobola, bo zdravnik opravil nadaljnje teste, ki lahko vključujejo krvne preiskave, rentgen sinusov, slikanje z magnetno resonanco (MRI) in računalniško tomografijo (CT).

Kako se lahko doma znebim glavobola?

V domači oskrbi lahko naredite marsikaj za olajšanje bolečin glavobolov. Med drugim lahko:

• Vzamete protibolečinska zdravila brez recepta, na primer Lekadol;
• Uporabite tople ali hladne obloge na glavi;
• Izvajate raztezne vaje;
• Zmasirate glavo, vrat ali hrbet;
• Si vzamete čas za počitek v temni in tihi sobi;
• Greste na sprehod.

Kako lahko preprečim glavobole?

Ključ do preprečevanja glavobolov je identifikacija sprožilcev. Ko določite sprožilce, se jim lahko izognete ali zmanjšate lastno izpostavitev. Pogosti sprožilci so močni vonji parfumov, moteča hrana, pomanjkanje spanja, izpostavljenost stresu in slaba drža. Migrene in cluster glavoboli se lahko preprečijo z zdravili.

Kako vam lahko pomagajo v Kliniki NYD?

V Kliniki NYD so ustanovili protibolečinsko ambulanto, ki je namenjena diagnostiki izvora bolečine in nadzoru nad bolečino. V protibolečinski ambulanti se s pogovorom, kliničnim pregledom in vpogledom v medicinsko dokumentacijo izdela ter priporoči načrt zdravljenja po metodi, ki bo glede na bolnikovo stanje imela največji učinek. Bolnik dobi načrt uporabe zdravil s čim manj stranskimi učinki in najmočnejšim analgetičnim učinkom glede na jakost in vrsto bolečine. Za nadzor bolečin se uporabljajo minimalno invazivne metode zdravljenja, po katerih gre bolnik lahko domov. Omenjene metode vključujejo blokade pod nadzorom ultrazvoka (brez škodljivega sevanja), akupunkturo in hipnoterapijo. Kateri pristop bo najbolj primeren, se bo zdravnik odločil glede na posameznikovo stanje. Več informacij o protibolečinski ambulanti najdete na njihovi spletni strani.

*Oglasni prispevek