Ravnatelji o spremembah v vzgoji in izobraževanju

Zavod RS za šolstvo je na Brdu pri Kranju pripravil tradicionalno, 10. konferenco ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. V ospredju so spremembe, ki jih bodo uvedli v prihajajočem šolskem letu oz. so v pripravi. Zbrane ravnatelje sta uvodoma med drugim nagovorila premier Robert Golob in resorni minister Darjo Felda.

Na novinarski konferenci je Felda ob robu dogodka poudaril, da so spremembe nujne za posodobitev sistema vzgoje in izobraževanja. Poudaril je, da se mora sistem stalno prilagajati družbenim spremembam in tudi tehnološkemu napredku, ministrstvo pa stremi k temu, da bi spremembe dorekli s pomočjo učiteljev, vzgojiteljev in ravnateljev. Srečanja z ravnatelji so zato po njegovih besedah izjemno pomembna.

Med novostmi je minister izpostavil tiste na področju nacionalnega preverjanja znanja. To bo tudi v tretjem razredu postalo obvezno, nacionalni preizkus znanja v devetem razredu pa bo mogoče uporabiti tudi kot eno od meril pri vpisu v srednje šole, ki imajo omejitev vpisa. 

Kot eno najpomembnejših novosti v novem šolskem letu pa sta tako Felda kot direktor Zavoda RS za šolstvo, Vinko Logaj izpostavila razširjen program v osnovnih šolah, ki ga bodo v tem šolskem letu izvajali na delu šol, nato pa vsako leto še na dodatnih 80 šolah. Kot je dejal, je strokovni svet v letošnjem letu sprejel kurikularni dokument in predmetnik osnovne šole, ki daje okvir in usmeritve tako za organizacijo kot vsebinsko izvedbo.

Z omenjenima dokumentoma in navodili, ki so jih prejele šole, so po Logajevih besedah zagotovili, da bodo učenci deležni podpore in pomoči, ki je bila prej v obliki dopolnilnega pouka. S predmetnikom in vsemi organizacijskimi izhodišči pa »so dejavnosti določene tako, da bodo učenci lahko v šoli vključeni v posamezne dejavnosti v času, ki je primerljiv s časom, ko se je izvajalo podaljšano bivanje po starem predmetniku osnovne šole«, je še dodal Logaj.

Sicer pa po njegovih besedah največ aktivnosti teče na področju kurikularne prenove, to pomeni kurikuluma za vrtce, učnih načrtov v osnovnih šolah in gimnazijah ter katalogov znanj v srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju. Učni načrti namreč več kot 15 let niso bili prenovljeni, pred 13 leti so bili le posodobljeni, zato je po Logajevih besedah kar nekaj razlogov za tovrstno prenovo.

Priprava učnih načrtov bo tekla do konca leta 2024, v letu 2025 sta med drugim predvidena strokovna javna razprava in usposabljanje učiteljev, uvajati pa naj bi jih začeli s 1. septembrom 2026. Po Logajevih napovedih bodo vse učne načrte tudi digitalizirali.

Felda je zagotovil, da vse spremembe delajo zato, da bi vzgojno-izobraževani sistem posodobili in prilagodili, prvenstveno v dobro otrok in mladostnikov. Je pa izpostavil tudi ustrezno nagrajevanje vseh tistih, ki delajo z otroki v šolah, in tistih, ki so odgovorni, da delo normalno teče, torej ravnateljev in ravnateljic ter direktorjev. Meni tudi, da bo uveden tudi primeren način financiranja oziroma plačila dela.

Vir: STA

Foto: arhiv Pomurec