FOTO: »Ljutomerski trg rabi starejša, mogočnejša drevesa«

V torek, 17. septembra, so v Ljutomeru organizirali delavnico na perečo temo ureditve ljutomerskega Glavnega trga. Središču mesta, ki so ga popolnoma spremenili pred šestnajstimi leti, manjka zelenje, so bili sklepčni vsi prisotni. Idej je bilo obilo, saj so se skozi leta nezadovoljstva nabrale in izoblikovale. Glavni cilj mesta pa je bil jasno izražen - oživljanje mestnega središča, ki ponuja domačnost. Trg je namreč prostor identitete. 

S trenutnim trgom večina Ljutomerčanov žal ni zadovoljnih, kar je splošno znano. Ob enem pa tujci hvalijo njegovo sodobnost. Delavnica na temo Ureditev Glavnega trga in središča Ljutomera je tako v poročno dvorano Mestne hiše privabila lepo število sodelujočih. Glavni trg je "srce kraja" in javni prostor, kjer se skoraj vse dogaja. Živahnost Ljutomera pa je s preureditvijo Glavnega trga pred šestnajstimi leti precej potihnila. 

Na moderiranih delavnicah, ki so zbrale mnenja sodelujočih, so v treh skupinah iskali prednosti in slabosti trenutne ureditve, ter predloge za v prihodnje. Prva se je ukvarjala s prenovo Glavnega trga, druga s parkirnimi mesti v Ljutomeru, tretja pa z zasnovo zaledja Glavnega trga. Omenjali so težave s prevročimi javnimi površinami, neestetsko kovinsko pergolo in robatimi kioski, ki kvarijo izgled trga, prometnost Glavnega trga in problematiko parkirišč. Pojavila pa se je tudi kritika hrupa ob prireditvah v nočnih urah in glasnost obiskovalcev lokalov. 

"Stara drevesa so podrli, čeprav bi morala ostati."

Pred preureditvijo so na zelenem trgu stala stara drevesa, divji kostanji in lipe, za katera je bilo dogovorjeno, da se bodo ohranila. A so jih podrli in takrat uredili majhne otočke, ki novim drevesom ne nudijo dovolj prostora, da bi se razvila. "Zdaj imamo v poletnih mesecih vroč trg, brez sence in z drevesi, ki niso sposobna preživeti, kaj šele nuditi senco. Prostor poleti ni uporaben.", je povedala občanka.

Skupna ugotovitev vseh je bila, da rabi ljutomerski trg starejša, mogočnejša drevesa, pod katerimi se lahko odvija življenje. A ni čisto znano, kaj se trenutno dogaja pod betonom. Jasno je, da obstoječa drevesa nimajo prostora, da bi razvila koreninski sistem in posledično mogočno krošnjo. Pojavila so se očitanja vzdrževanja, a so bili odgovori jasni - če drevo nima dovolj prostora, da bi lahko razširilo korenine, zalivanje ne bo pomagalo.

Tudi najmlajši obiskovalec je na vprašanje, česa si želi, odgovoril, da si želi zelenega centra in sladoleda. 

Bili so predlagani tudi manjši zeleni sistemi, kot so zelena korita, zelena streha nad kovinsko pergolo in podobno. Potreben je dobro premišljen sistem, ki bi ustrezal večini in ponujal čim več.

"Imamo stanovanje nad Glavnim trgom, pa nimamo kje parkirati"

Spregovorili so stanovalci, ki živijo v stanovanjih na Glavnem trgu. Povedali so, da nekoč ni bilo težav, zdaj pa nimajo več prostora, da bi parkirali svoja vozila. Problematika parkirišč v Ljutomeru pa po prvih ugotovitvah najbrž še ni prehuda. Nekatera gospodinjstva imajo danes po dva, tri avtomobile, zato je jasno, da parkirišča ni najti tako zlahka kot pred leti. Poleg tega pa bo treba spremeniti perspektivo, saj pričakujemo, da bomo parkirali na mestu storitve in le še prestopili prag. "Včasih bi se zapeljali kar v kafič, na kavo, če bi bilo mogoče." je dodala občanka Občine Ljutomer. 

Dotaknili so se tudi problematike parkirišč, pri čemer je bil podan predlog spremembe režimov na obstoječih javnih parkiriščih, sprememba signalizacije, padel je tudi predlog zaprtja centra. Ideja pa so bila tudi plačljiva parkirišča, ki prinesejo premislek, ali je res potrebno povsod z avtomobilom. Prva prioriteta je, kot so povedali, urediti parkiranje v tem delu mesta za stanovalce, ki zdaj nimajo parkirnih mest.

Kaj pa promet, bi zaprli Glavni trg?

Mnenja glede ureditve prometa, ki vodi skozi strogi center mesta, so bila zelo deljena. Nekateri so predlagali zaprtje, z izjemo stanovalcev in dostav. Eni so se s tem strinjali in dodali, da se lahko dostop nadomesti s pestro programsko ponudbo, spet drugi so imeli v mislih tiste, ki imajo v mestu dejavnosti, ki bi lahko v primeru zaprtja trga nekoliko zamrle. Obrtnike je namreč treba ohraniti na trgu, idej za dogodke pa ne manjka.

Kako pa naprej?

V prihodnjem tednu bodo začeli s preverjanjem števila obstoječih parkirnih mest in zasedenostjo le-teh, da dobijo reprezentativni vzorec. Nekaj korakov mora narediti stroka, potem pa bo ponovno prostor za razpravo, pravijo. Občina pa med tem intenzivno išče dodatne finančne vire, ki za tovrstni projekt pač morajo biti zagotovljeni. 

Več fotografij v spodnji fotogaleriji ...