GLOBALNO
Starajoča se družba: Slovenija beleži skokovit porast števila stoletnikov
1. oktobra smo obeležili mednarodni dan starejših, ki opozarja na naraščajoče število starejših in njihovo vse večjo vlogo v družbi. Generalna skupščina Združenih narodov je ta dan razglasila leta 1990, da bi povečala ozaveščenost o izzivih, s katerimi se soočajo starejši, in poudarila njihovo pomembnost za prihodnost družb.
Število starejših v Sloveniji že več desetletij narašča. Na začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji 462.512 prebivalcev, starih najmanj 65 let, kar predstavlja dvakrat več kot ob osamosvojitvi leta 1991.
Delež starejših je tako narasel s 11 % na kar 22 % celotnega prebivalstva. Poseben porast je opazen tudi v skupini stoletnikov, kjer je bilo letos 386 oseb, kar je skoraj 15-krat več kot leta 1991, poroča SURS.
Vir: SURS
Med starejšimi narašča tudi število sklenjenih zakonskih zvez. Lani se je v Sloveniji poročilo 175 ženinov in 60 nevest, starih 65 let ali več. To kaže, da starejši ostajajo aktivni tudi v ljubezenskih zadevah. Med starejšimi se povečujejo tudi razveze: lani se je ločilo 309 starejših moških in 197 starejših žensk, kar predstavlja pomemben delež vseh ločitev.
Raven dosežene izobrazbe med starejšimi pa ostaja nižja od povprečja. Lani je imelo osnovnošolsko izobrazbo ali manj kar 35 % starejših prebivalcev, medtem ko je bil ta delež v celotni populaciji 22 %. Na področju višje- ali visokošolske izobrazbe pa so starejši precej pod povprečjem, saj jih ima to stopnjo izobrazbe le 15 %, medtem ko znaša delež med celotno populacijo 26 %.
Spremembe so opazne tudi na področju uporabe tehnologije. Leta 2007 je internet že kdaj uporabilo le 8 % starejših (65–74 let), lani pa je ta delež narasel na 71 %. Narašča tudi uporaba mobilnih telefonov – med starejšimi (65–74 let) je bilo lani le 2 odstotni točki manj uporabnikov mobilnih telefonov kot med celotno populacijo.
S staranjem prebivalstva se spreminjajo tudi njihove življenjske okoliščine. Medtem ko v starostni skupini 65–69 let skoraj dve tretjini oseb živi z zakoncem ali partnerjem, pa v starostni skupini 85+ tak način bivanja ohrani le še dobra petina. Po drugi strani se delež starejših, ki živijo v skupinskih gospodinjstvih, povečuje – pri starosti 85+ je v domovih za starejše ali podobnih ustanovah že 15 % oseb.
Vir: SURS
Ob mednarodnem dnevu starejših strokovnjaki opozarjajo, da bo z nadaljnjim staranjem prebivalstva nujno prilagajati zdravstvene, socialne in gospodarske sisteme, saj se bodo potrebe starejših po storitvah, oskrbi in podpori v prihodnjih letih še povečevale.
Foto: Freepik
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Samo Zver legenda: Zdaj se na našem oddelku pogovarjamo, da bi delali tudi ob sobotah. Lahko bi imel še dve hematološki ambulanti v popoldanskem času. Pa ne morem, ker ni logistike. Tudi laboratorija ni in spremljevalnih služb. Mi potrebujemo sto let v UKC, da kaj takega uredimo. Tudi kar se tiče novega projekta CAR-T. Povabil sem k sodelovanju še inštitut za mikrobiologijo. Oni so v enem letu naredili te prostore. Po prvotnem načrtu bi tudi UKC moral to postaviti v enem letu, pa ni uspel niti zidaka kupiti, ker tukaj javna naročila potekajo tako počasi. Kje naj najdem osebje za popoldansko ali samoplačniško delo? Ne moremo konkurirati zasebniku. In na takšni kot kura oskubljeni kliniki naj sedaj fajtamo za javno zdravstvo? Ki ga, samoplačniško usmerjenega, nimamo kam dati in za katerega nimamo prostorskih in kadrovskih možnosti? Pa to nikogar z ministrstva ne zanima. In koncesionarji in zasebniki sedaj odnesejo ravno toliko bolnikov, da se ne potopimo. Poznam ministrstvo za zdravje, kjer lahko rečem, da si zasluži zlato medaljo za nerazumevanje in nereševanje odprtih vprašanj, ki tarejo zdravstvo. Pri zakonu grešijo dvakrat. Prvič, pri tako pomembni stvari povabiš drugo stran že k pisanju predloga zakona. Tako pokažeš, da misliš resno s sodelovanjem. In drugič, v javnih zdravstvenih ustanovah nam manjka veliko opreme in kadra - nam skoraj 20 sester, zato je zaprta intenzivna enota. Pa laboratorijski delavci, administratorji.
kOVID AKCIJA NI USPELA, V TREH LETIH MRTVIH 5000, V LETU PRED KOVIDOM 6600 ZA GRIPO. Tak, ka nikaj de trbelu pa zmisliti, če se hoče 100 ltnike spičkati, ker je kovid očitno za Slovence bil preslab, za severno Italijo mogoče ne, ALI PA SO V TELOVADNICAH BILE PRIPRAVLJENE PRAZNE KRSTE ZA TV PRIZORE, ko bi se naj narod zgroževal in ustrahoval pred izolacijo v občinah. Za JanšO nikakor Kovid ni bil uspešen, je pa bil v prilaščanju nezakonitega premoženja akterjev, ki so mu polizali ta zadnjo. Ali jebi ga, žepi so poln, o lopovih se več ne govori.
Starejših vse več Slovencev. Mladih pa vse več iz celega sveta kot migranti. Ko prestopi mejo Slovenije dobi zdravstveno zavarovanje 3 obroke na dan žepnino. Slovenci keri so delali za Slovenijo 25, 30 ali pa še več pa životarijo do starostne penzije. In to vse zaradi pohlepnih direktorjev. Kajti ti kreteni so fabrike pripeljali do propada delavce pa na cesto. Ta golazen od vodilnih pa v službe kot so poslanske klopi Horvat, direkturi javnih zavodov, direkturi turizma itd.zdaj pa tam zaposlujejo tujce ker so cenejša delavna sila.
Po zapisanem je to res, "migrant" je bistveno dražji kot naš penzionist !?
Vsak ima pravico živeti do svoje naravne smrti,pa naj si bo to 100 ali 150 letnik.