Cene hrane in samooskrba: Raziskovanje slovenskega trga

Stopnja samooskrbe je bila lani najvišja pri jajcih (95 odstotkov). Hrana se je med lanskim in letošnjim septembrom skupno podražila za 1,4 odstotka, cene pa so najbolj upadle pri zelenjavi (za 1,4 odstotka). Delež odpadne hrane, nastale v gospodinjstvih, je znašal 44 odstotkov.

Združeni narodi so leta 1979 razglasili 16. oktober za svetovni dan hrane. Namenjen je ozaveščanju o pomenu hrane kot temeljne človekove pravice in osnovne potrebe, letos pa je poudarek na raznolikosti, hranilni vrednosti, dostopnosti in varnosti hrane.

Površina njiv je največja v pomurski regiji, medtem ko je število glav velike živine najvišje v podravski.

Njive v Sloveniji so se leta 2020 razprostirale na 175.531 hektarjih. Največja površina je bila v pomurski statistični regiji (53.904 hektarji), sledila ji je podravska (46.822 hektarjev), najmanjša pa je bila v zasavski regiji (744 hektarjev). Na kmetijskih gospodarstvih so skupaj redili 408.684 glav velike živine. Največje število je bilo v podravski statistični regiji (81.139), najmanjše pa v obalno-kraški (4.495).

Samooskrba pri živalskih kmetijskih proizvodih višja

Lani je bila stopnja samooskrbe z rastlinskimi kmetijskimi proizvodi najvišja pri žitih, kjer je dosegla 80 odstotkov, najnižja pa pri sadju, ki je znašala le 16 odstotkov. Ta nizka stopnja samooskrbe pri sadju je bila posledica neugodnih vremenskih razmer, ki so vplivale na pridelavo. V primerjavi z desetletnim povprečjem (2013–2022) se je stopnja samooskrbe zvišala le pri žitih, in to za 7 odstotnih točk, medtem ko se je znižala pri sadju (za 18 odstotnih točk), krompirju (za 9 odstotnih točk) in zelenjavi (za 8 odstotnih točk).

Vir: SURS

Kar se tiče živalskih kmetijskih proizvodov, je bila stopnja samooskrbe najvišja pri jajcih, ki so dosegla 95 odstotkov. V primerjavi z desetletnim povprečjem se je stopnja samooskrbe znižala pri medu (za 44 odstotnih točk), medtem ko se je zvišala pri mesu (za 2 odstotni točki) in jajcih (za 1 odstotno točko).

Vir: SURS

Povečanje površin za pridelavo tržnih zelenjadnic za skoraj dve tretjini

Leta 2022 je bila površina za pridelavo tržnih zelenjadnic 3.181 hektarjev, kar predstavlja 61 odstotkov večjo površino kot leta 2013. Največji delež pridelovalne površine je bil namenjen korenovkam in gomoljnicam, ki so predstavljale 28 odstotkov, sledile so solatnice z 19 odstotki, najmanjša površina pa je bila namenjena špinačnicam, ki so predstavljale le 1 odstotek.

V tem obdobju se je površina za korenovke in gomoljnice povečala za več kot trikrat, površina stročnic pa se je podvojila. Pri čebulnicah smo zaznali povečanje površine za 81 odstotkov. Edina kategorija, pri kateri se je velikost pridelovalne površine v opazovanem obdobju zmanjšala, so špinačnice, in sicer za 26 odstotkov.

Cene zelenjave so se znižale

Med lanskim in letošnjim septembrom se je hrana na splošno podražila za 1,4 odstotka. Cene so se po posameznih skupinah živil najbolj zvišale pri sadju, in sicer za 11,1 odstotka, ter pri sladkih izdelkih, ki so se podražili za 5 odstotkov. Nasprotno pa so se cene zelenjave znižale za 1,4 odstotka, prav tako so upadle cene kruha in izdelkov iz žit za 0,8 odstotka ter rib in morskih sadežev za 0,7 odstotka.

Vir: SURS

Prebivalci največ sredstev namenili mesu in mesnim izdelkom

Gospodinjstva so leta 2022 za prehrano v povprečju porabila 14 odstotkov svojih izdatkov, kar znaša 3.698 evrov. Največ so namenili skupini žive živali, mesa in mesnih pripravkov, in sicer 3,1 odstotka oziroma 831 evrov. Sledila so žita in žitni izdelki, katerih stroški so dosegli 641 evrov. Najmanjši delež pa sta predstavljali skupini olj in maščob s 128 evri ter rib in morskih sadežev s 121 evri.

Vir: SURS

Ženske pogosteje uživajo sadje in zelenjavo vsak dan

Leta 2022 je več kot dve tretjini (68 odstotkov) prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, vsaj enkrat na dan jedlo sadje, še nekoliko večji delež, 70 odstotkov, pa je uživalo zelenjavo. Glede na spol so ženske (75 odstotkov) pogosteje kot moški (60 odstotkov) uživale sadje vsak dan. Tudi pri uživanju zelenjave so ženske v večji meri (74 odstotkov) uživale zelenjavo kot moški (66 odstotkov).

Razlike se kažejo tudi po starostnih skupinah; mlajši prebivalci (16–29 let) so v manjšem deležu (60 odstotkov) uživali sadje vsak dan v primerjavi s starejšimi (65 let ali več), pri katerih je ta delež znašal 80 odstotkov. Podobno je veljalo tudi za uživanje zelenjave, pri čemer je bil delež mlajših, ki so jo uživali vsak dan, za 10 odstotnih točk nižji kot pri starejših (75 odstotkov).

Odpadna hrana v Sloveniji: Količina pod evropskim povprečjem

V preteklem letu je v Sloveniji nastalo 160.803 ton odpadne hrane, pri čemer je 44 odstotkov tega zneska nastalo v gospodinjstvih. Primerjava z ostalimi članicami EU iz leta 2020 kaže, da v slovenskih gospodinjstvih zavržejo manj hrane (36 kilogramov na prebivalca) kot je evropsko povprečje (70 kilogramov na prebivalca). Največjo količino zavržene hrane so zabeležili na Portugalskem (124 kilogramov na prebivalca), sledila je Italija (107 kilogramov na prebivalca), najmanjša pa je bila v Španiji (30 kilogramov na prebivalca).

Foto: pixabay