Novi podatki o revščini v Sloveniji: Ključne ugotovitve

17. oktober je Generalna skupščina združenih narodov razglasila mednarodni dan boja proti revščini. Lani je v Sloveniji v gospodinjstvih z dohodkom pod pragom tveganja revščine živelo 264.000 prebivalcev, kar predstavlja 12,7 odstotka celotne populacije. V Evropski uniji sta imeli najvišjo stopnjo tveganja revščine Latvija in Estonija, medtem ko je bila najnižja na Češkem, so sporočili statistiki ob mednarodnem dnevu za izkoreninjenje revščine.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji lani je bila 0,6 odstotne točke višja kot leto prej. Najnižja stopnja je bila zabeležena leta 2009 (11,3 odstotka), najvišja pa v letih 2013 in 2014 (14,5 odstotka), kot so navedli na državnem statističnem uradu.

V Evropski uniji je leta 2022 z dohodki, ki so bili nižji od praga tveganja revščine, živelo 16,2 odstotka oziroma 71,9 milijona ljudi. Najvišje stopnje tveganja revščine za leto 2023 so poročale Latvija in Estonija (22,5 odstotka) ter Romunija (21,1 odstotka), medtem ko so bile najnižje na Češkem (9,8 odstotka), Danskem (11,8 odstotka) in Irskem (12 odstotkov).

Prag tveganja revščine je bil lani najvišji v Luksemburgu (1.739 evrov) in najnižji na Slovaškem (534 evrov). Slovenija se je uvrstila na 12. mesto, kar pomeni, da je bil prag nižji v 15 članicah in višji v 11. Za enočlansko gospodinjstvo je bil prag tveganja revščine lani 903 evre na mesec.

Tveganju socialne izključenosti je bilo lani izpostavljenih 13,7 odstotka oziroma 287.000 prebivalcev Slovenije. Med njimi je 264.000 živelo z dohodki, ki so bili nižji od praga tveganja revščine. 41.000 oseb je bilo resno materialno in socialno prikrajšanih, kar pomeni, da si niso mogli privoščiti vsaj sedmih od 13 elementov prikrajšanosti. V gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo je živelo 59.000 ljudi, 10.000 pa je bilo izpostavljenih vsem trem oblikam socialne izključenosti: tveganju revščine, resni materialni in socialni prikrajšanosti ter zelo nizki delovni intenzivnosti gospodinjstva.

V EU je bilo lani tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 21,4 odstotka ali 94,6 milijona ljudi, največ v Romuniji (32 odstotkov). V Sloveniji je bil delež razmeroma nizek (13,7 odstotka), saj je nižji delež zabeležen le na Češkem (12 odstotkov).

V Sloveniji je 123.000 ljudi ali 6,8 odstotka živelo dalj časa (v letu 2023 in vsaj še v dveh od treh preteklih let) z dohodki pod pragom tveganja revščine. Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je bila najnižja leta 2012 (6,1 odstotka) in najvišja leta 2014 (9,5 odstotka), od takrat pa se je počasi zmanjšala. Dolgotrajno tveganje revščine je bilo višje med ženskami (7,6 odstotka) kot med moškimi (5,9 odstotka), najbolj izpostavljeni pa so bili starejši od 65 let (14,2 odstotka). Slovenija je imela nižjo stopnjo dolgotrajnega tveganja revščine od šestih članic EU, najnižja je bila na Madžarskem (4 odstotke), najvišja pa na Hrvaškem (19,5 odstotka).

Med osebami z dohodki pod pragom tveganja revščine, starimi najmanj 16 let, je bilo lani 22 odstotkov takšnih, ki so kljub nizkim dohodkom izrazili zelo visoko zadovoljstvo s svojim življenjem (oceni 9 ali 10). Med osebami nad pragom tveganja revščine pa je bilo zelo zadovoljnih 11 odstotnih točk več. Med osebami z dohodki pod pragom tveganja revščine je devet odstotkov izbralo najnižje ocene (od 0 do 4), medtem ko je bilo nad pragom tveganja revščine takšnih le dva odstotka.

Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober razglasila za mednarodni dan za izkoreninjenje revščine, da bi opozorila na težave revščine po svetu in spodbudila ukrepe za njeno zmanjšanje.

Foto: pixabay