GLOBALNO
Trendi v javnem prevozu in tovorniškem prometu: Analiza rasti in upadov
Avgusta so vlaki pri prevozu potnikov opravili za sedemnajst odstotkov več potniških kilometrov kot v prejšnjem letu. Po drugi strani pa je v slovenska pristanišča priplulo ali iz njih odplulo za desetino manj ladij.
Manj potnikov v medkrajevnem avtobusnem prevozu
Avtobusi v mestnem javnem linijskem prevozu so prepeljali nekoliko več kot 2,6 milijona potnikov, kar je približno enako kot v prejšnjem avgustu. V medkrajevnem javnem linijskem prevozu pa je bilo potnikov 1,1 milijona, kar pomeni tri odstotke manj. Opravljenih je bilo tudi 16 milijonov potniških kilometrov, kar je sedem odstotkov manj kot leto prej.
Povečanje števila prvič registriranih novih osebnih avtomobilov
V Sloveniji je bilo avgusta prvič registriranih 9.800 cestnih motornih vozil, kar je približno devet odstotkov več kot v prejšnjem letu. Med njimi je bilo 6.700 osebnih avtomobilov, kar prav tako predstavlja devetodstotno povečanje. Od teh je bilo novih 3.700, kar je trinajst odstotkov več kot avgusta lani.
Manj tovornih vozil na cestnih mejnih prehodih
Čez cestne mejne prehode je v Slovenijo vstopilo ali izstopilo 10,1 milijona potniških vozil, kar je odstotek manj kot avgusta lani. Število tovornih vozil je znašalo 1,7 milijona, kar pomeni štiri odstotke manj v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.
Povečanje potniških kilometrov v železniškem prevozu
Vlaki so prepeljali 1,4 milijona potnikov, kar predstavlja dvanajst odstotkov več na letni ravni. Opravili so 106 milijonov potniških kilometrov, kar je za šestino več kot prejšnji avgust.
Znatno povečanje potnikov in blaga na letališču
Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je potovalo približno 166.500 potnikov, kar je za štirinajst odstotkov več kot lani. Pretovorjenih je bilo 850 ton blaga, kar je za sedem odstotkov več.
Manj ladij in potnikov v pristaniščih
V slovenska pristanišča je priplulo ali iz njih odplulo 332 ladij, kar je za enajst odstotkov manj kot pred letom dni. Med njimi je bilo 44 ladij za prevoz potnikov. Število potnikov na teh ladjah je znašalo 21.700, kar pomeni trideset odstotkov manj kot avgusta lani. V koprskem pristanišču so pretovorili več kot 1,6 milijona ton blaga, kar je za desetino manj.
Rahlo povečanje prepeljanega blaga po železnici v drugem četrtletju
V železniškem blagovnem prevozu je bilo v drugem četrtletju prepeljanih nekaj več kot 4,8 milijona ton blaga, pri čemer je bilo opravljenih nekaj več kot 1,2 milijarde tonskih kilometrov. V primerjavi z enakim četrtletjem lani se je količina prepeljanega blaga povečala za odstotek, število opravljenih tonskih kilometrov pa za pet odstotkov.
Manj prepeljanega blaga s cestnimi tovorniimi vozili v drugem četrtletju
Tovorna motorna vozila, registrirana v Sloveniji, so med aprilom in junijem prepeljala 27 milijonov ton blaga ter opravila 5,8 milijarde tonskih kilometrov. Tako količina prepeljanega blaga kot število opravljenih tonskih kilometrov sta bila pet odstotkov manjša kot v istem obdobju leto prej.
Foto: arhiv Pomurec
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Zadnjič sem med dežurstvom srečal enega od radiologov, ki so v zadnjih letih odšli iz naše bolnišnice. Sem ga vprašal, kako je v novi službi. Takoj je izstrelil, da je kot dan in noč. Domov ne hodi več izčrpan, zdaj ima energijo in čas za družino. Dela sicer več, ampak urejeno. Njegovo delo je cenjeno in plača je boljša. Ta pogovor me je ujel sredi posebej zahtevnega dežurstva, kjer je bilo več urgentnih situacij istočasno na različnih krajih, v dopoldanskem času pa smo premlevali, kako rešiti organizacijo oddelka, ko nimaš dovolj ljudi, preobremenjenost pa pripelje do napetosti med različnimi strokami. Ironično je to, da sem dobil to dežurstvo naknadno in zadnjo minuto, ker je predviden zunanji zdravnik sporočil, da pri nas ne bo več dežural ravno zaradi napetosti, ki v teh zelo stresnih situacijah nastajajo. Z radiologom sva se poslovila, on je šel domov, jaz pa oddelat še preostalih enajst ur mojega 24-urnega dežurstva. Sem bil vesel zanj, ker je pošten človek in dober radiolog. Deloval je pomirjen. Hkrati pa sem se vprašal, zakaj so vsi, ki odhajajo, srečni v zasebnem zdravstvu, v državnem pa se resignirano sprejema, da je pač slabo in da se ne da nič narediti? Razlogov, zakaj se ne da, je več. Ampak pomembna sta vsaj dva: ⁃ Razlog št. 1: Prevelika centralizacija. Prevod: ker se vse odloča na Ministrstvu ali na ZZZS, zdravstveni delavec skoraj nima vpliva na pogoje dela. Ceno tvojih storitev določa ZZZS, material zavodi kupujejo od dvornih dobaviteljev, plače določajo centralna pogajanja in vladne muhe, zato praktično ni mogoče nagraditi boljših. Denar je pošten motivator: z njim vrednotimo neko storitev ali prispevek oz. delo nekega človeka. Če v tem togem sistemu ne moreš ljudi motivirati z denarjem, jih boš motiviral z neuradnimi priboljški, uslugami in privilegiji ali bodo ti ljudje postali apatični. Če je delo težko in slabo plačano, apatičnosti si direktorji ne bi smeli privoščiti. Še več, nekateri direktorji zlorabljajo svoj položaj za parcialne in zasebne interese namesto za razvoj celotnega zavoda. Če kvaliteta ni merilo, se primite za denarnico. ⁃ Razlog št. 2: Monopol ZZZS. Ker ni trga za zavarovalnice, obstaja zgolj ZZZS, ki praktično enostransko odloča o vsem. Direktor bolnišnice ne določa cen storitev, ne določa zdravstvenih potreb prebivalstva, ne doloca plač, zato v resnici nima kaj veliko vpliva na poslovanje. Če bolnišnica pridela minus, ga krije država, zato se nihče v državnem zdravstvu zares ne sekira, če se ne dela dobro. Prostor za svinjarije je velik. Posledica je, da ljudje odhajajo. Zadnje tedne skoraj vsakodnevno slišimo, da je še nekdo dal odpoved. Ob grozljivem zakonu, ki ga pripravlja vlada pa bodo ti odhodi pospešeni. Vlada bi uvajala nove omejitve, kazni in obveze, da bi zdravstvene delavce na silo obdržala v državnem zdravstvu ali pa jim toliko poslabšala možnosti dodatnega dela, da bi postalo tudi drugod nevzdržno in bi se zato po neki nenavadni logiki vsi vrnili v državne zavode. Pustimo ob strani, da je zakon poln neustavnih elementov in da uvaja režim za zdravstvene delavce, ki se ga ne bi sramovali niti v najbolj svinčenih časih trdega komunizma - kot v nekakšnem delovnem taborišču. Se sliši neverjetno, da Gibanje Svoboda ne tolerira svobodnih ljudi. V primeru radiologije je za vlado npr. rešitev, da zniža točko za radiologijo oz. ceno, ki jo ZZZS plača za radiološko storitev. Po domače, da poslabša položaj radiologov, ki delajo privat. Da ta radiolog ne bo imel več časa za družino, da ne bo več delal zadovoljno, ampak da se ga prisili nazaj v bolnišnico, kjer bo delal več delovišč naenkrat, kjer bo po vsakem turnusu utrujen in nesrečen, kjer ne bo mogel izboljšati svojega položaja, ker se čaka na sistemske spremembe. Da ne bo več razlika kot dan in noč, ampak da bo zasebna noč enaka državni. Verjetno ste, tako kot jaz, pomislili, kaj pa če bi poskusili izboljšati pogoje v državnem zdravstvu, da bi bi morda še kdo bil srečen? Naša vlada ne razmišlja tako. Ker smo se zdravniki uprli in še vedno stavkamo, nam je predsednik vlade jasno napovedal “totalno vojno”. Tako da ne gre več za to, ali bi lahko izboljšali pogoje v državnem zdravstvu. Ne gre več za to, da bi se držali podpisanih sporazumov pred dvema letoma. V totalni vojni je treba sovražnika premagati. Za vlado je dovolj to, da zdravstvenim delavcem toliko poslabšajo pogoje drugje, da bodo ponižno hodili nazaj v gulage - pardon, v bolnišnice. Bognedaj, da bi kdo v Golobovi Sloveniji plesal kaj drugega, kot mrtvaški ples.
Budalo cerkveno tema je javni promet
24ur.com/novice/tujina/moskega-ki-je-brskal-po-smeteh-so-obsodili-na-stiri-tedne-pogojne-kazni.html
Javni promet je zelo v redu. Samo bolj bi moral biti z linijami prevoza usklajen. Kajti eni kraji imajo 5 linij zjutraj 3 linije popoldan. So pa kraji keri nimajo 1 ali 2 liniji pa to brez vezni.
15.59.,,,debil se ti je odpeljalo. Bedak zabiti. Zdravniki se bunijo samo tisti keri so na 3 kraje delali in masno služili pa slabo za paciente skrbeli. Kajti ko ti delaš 24 ure nisi noben zdravnik kere mu bi jaz zaupal.