Krajši dnevi, daljše jutro: Spali bomo eno uro dlje

Vsako leto konec oktobra v večini evropskih držav, vključno s Slovenijo, prestavimo uro nazaj za eno uro. S tem prehajamo s poletnega časa na zimski čas, kar nam prinaša nekoliko daljše jutranje svetlobe, a hkrati krajše popoldneve. Ta premik ni le tehnična sprememba na naših urah, ampak lahko pomembno vpliva na naše vsakodnevno življenje, razpoloženje in zdravje.

Zakaj premikamo uro?

Prvotna ideja za premik ure sega v začetek 20. stoletja, ko so med prvo svetovno vojno prvič uvedli poletni čas, da bi prihranili energijo. Ideja je bila, da bi z daljšo dnevno svetlobo zmanjšali potrebo po umetni razsvetljavi in s tem prihranili pri porabi energije. Kljub temu, da je energijska učinkovitost v današnjem času precej boljša in manj odvisna od takega ukrepa, smo v večini evropskih držav ta sistem ohranili.

Učinki na zdravje in vsakodnevno življenje

Za mnoge ljudi premik ure pomeni priložnost, da zjutraj vstanejo ob bolj naravni svetlobi, vendar ima to svoje pomanjkljivosti. Krajši dnevi in zgodnejši mrak lahko vplivajo na razpoloženje in povzročijo sezonsko razpoloženjsko motnjo (SAD), obliko depresije, ki je povezana s pomanjkanjem dnevne svetlobe.

Ljudje, ki so bolj občutljivi na spremembe v ritmu spanja, lahko občutijo utrujenost, motnje spanja in težave s koncentracijo. Študije kažejo, da premik ure na zimski čas lahko poveča tveganje za nesreče v prometu, saj je večji del popoldneva v temi, ko se ljudje vračajo iz službe. Tudi nekatere druge težave, kot so glavoboli, nihanja v krvnem tlaku in prebavne motnje, so lahko povezane s to spremembo.

Kako se pripraviti na premik?

Da bi prehod na zimski čas potekal čim bolj gladko, strokovnjaki priporočajo nekaj preprostih korakov. Prilagodite svoj urnik spanja v dneh pred premikom ure, tako da greste spat in se zbudite nekoliko prej kot običajno. Zjutraj se poskusite čim več gibati na prostem, saj vam lahko dnevna svetloba pomaga, da se hitreje prilagodite novemu urniku. Pomembno je tudi, da pazite na kakovost spanca, tako da se izogibate kofeinu, težkim obrokom in prekomerni uporabi zaslonov tik pred spanjem.

Razprava o ukinitvi premikanja ure

Evropska unija se je v zadnjih letih večkrat ukvarjala z vprašanjem, ali bi bilo treba prakso premikanja ure opustiti. Leta 2018 je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje, v katerem se je več kot 80 % vprašanih izreklo za ukinitev premikanja ure. Kljub temu države članice še niso dosegle soglasja, ali naj obdržijo poletni ali zimski čas kot standardni čas.

Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ni več treba premikati ure, saj so sodobni načini življenja in energetska infrastruktura bistveno bolj napredni kot v času, ko so uvedli ta ukrep. Prav tako so zdravstveni učinki, povezani s premikanjem ure, pomemben dejavnik, zaradi katerega številni zagovarjajo stalni časovni režim.

Premik ure na zimski čas ima svoje prednosti in slabosti. Čeprav nam prinaša daljše jutranje svetlobe, krajši dnevi lahko negativno vplivajo na naše počutje in zdravje. Ne glede na to, ali bo premikanje ure v prihodnosti ukinjeno ali ne, se lahko na to spremembo ustrezno pripravimo in s tem omilimo morebitne negativne učinke.

Foto: Freepik