Rast proizvodnje električne energije v Sloveniji

Neto proizvodnja električne energije v Sloveniji je septembra dosegla 1304 gigavatne ure (GWh). V primerjavi z avgustom se je povečala za štiri odstotke, medtem ko je v primerjavi s prejšnjim septembrom zrasla za sedem odstotkov. Glavni razlog za rast je bila predvsem proizvodnja hidroelektrarn, ki je medletno narasla za 16 odstotkov, kot je poročal statistični urad.

Neto proizvodnja v hidroelektrarnah je septembra dosegla 392 GWh, kar predstavlja povečanje za 54 odstotkov v primerjavi z avgustom.

V termoelektrarnah je bilo septembra neto proizvedenih 259 GWh električne energije, kar je tri odstotke manj kot v istem mesecu lani in 17 odstotkov manj kot avgusta. Zmanjšanje proizvodnje električne energije v termoelektrarnah je privedlo do upada porabe goriv, ki je bila v primerjavi s prejšnjim letom nižja za dva odstotka.

Nuklearna elektrarna Krško je septembra proizvedla 497 GWh električne energije, kar je enako lanskemu septembru, vendar pa je za dva odstotka manj kot avgusta. Slovenija je uvozila 814 GWh električne energije in izvozila 1050 GWh. V primerjavi s prejšnjim septembrom se je uvoz povečal za 29 odstotkov, izvoz pa za 20 odstotkov.

Gospodinjstva so septembra porabila 232 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 601 GWh, medtem ko so predelovalne dejavnosti z 318 GWh prevladovale. V primerjavi z avgustom se je poraba električne energije v gospodinjstvih zmanjšala za dva odstotka, pri poslovnih subjektih pa povečala za tri odstotke.

Statistika je pokazala, da se je v primerjavi z avgustom povečala oskrba s črnim premogom in antracitom za 140 odstotkov, z ekstra lahkim kurilnim oljem za 83 odstotkov, z drugimi naftnimi proizvodi za 18 odstotkov, s koksom za 17 odstotkov, z zemeljskim plinom za 10 odstotkov, z utekočinjenim naftnim plinom za devet odstotkov in s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za osem odstotkov.

Po drugi strani pa se je oskrba z rjavim premogom in lignitom zmanjšala za 18 odstotkov, z motornim bencinom za 16 odstotkov in z dizelskim gorivom za štiri odstotke. V primerjavi s prejšnjim septembrom se je oskrba s črnim premogom in antracitom povečala za 90 odstotkov, z zemeljskim plinom za 19 odstotkov, s koksom za 15 odstotkov, z utekočinjenim naftnim plinom za 10 odstotkov in z motornim bencinom za šest odstotkov.

Vir: STA

Foto: pixabay