V Sloveniji danes obeležujemo dan reformacije

Na današnji dan, 31. oktobra, od leta 1992 v Sloveniji obeležujemo dan reformacije, ki je tudi dela prost dan. Ta praznik nas spominja na pomembnost slovenskega jezika. Prve zapisane besede v slovenščini je leta 1550 zapisal Primož Trubar.

Reformacija je bila pomembno versko, kulturno in politično gibanje 16. stoletja, katerega cilj je bil preoblikovanje rimskokatoliške cerkve. Družbenopolitične razmere v srednjem veku so bile za prebivalce vse manj ugodne. Turški vpadi, kmečki upori, širjenje bolezni in visoki davki so še dodatno poglabljali revščino in nezadovoljstvo med ljudmi. Medtem je Cerkev bogatela, pobirala odpustke in slavila relikvije, kar je vse skupaj vodilo do nujnosti reformacije rimskokatoliške cerkve.

Ob dnevu reformacije, ki je v Sloveniji državni praznik, praznujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, ki se je začela v Nemčiji, so Slovenci prejeli prvo knjigo v maternem jeziku – Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar.

Primož Trubar (1508–1586) je bil ključna osebnost reformacijskega gibanja v slovenskem prostoru. Poleg Katekizma je napisal tudi Abecednik, ki se je opiral na govor osrednjega slovenskega prostora. Trubar je ustvaril več kot 25 del, kar predstavlja polovico vseh knjig, napisanih s strani slovenskih protestantskih avtorjev. Širil je luteranstvo po Sloveniji, a je po protireformaciji Habsburške Monarhije ostalo le v Prekmurju. Preden je začel pisati in izdajati cerkveno literaturo, je Trubar moral razrešiti vprašanje slovenskega knjižnega jezika. Uporabil je ljubljanski mestni govor, obogaten z vplivi gorenjskega in dolenjskega narečja, pri črkopisu pa je sprva izbral gotico in nato latinico.

Leta 1575 so Slovenci v Ljubljani dobili prvo tiskarno, ki jo je vodil tiskar Janža Mandelca. Poleg Trubarjevih del sta bili izdani tudi Otročja biblija (1566) in Postila slovenska (1567) avtorja Sebastjana Krelja. Jurij Dalmatin je leta 1584 prevedel celotno Sveto pismo, Adam Bohorič pa je istega leta napisal prvo slovensko slovnico z naslovom Zimske urice. Hieronim Megiser je leta 1592 sestavil nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar.

V Sloveniji največ pripadnikov evangeličanske cerkve živi v Prekmurju, kjer še danes živi približno četrtina protestantov in kalvinistov. Pomemben kulturni ustvarjalec v Prekmurju je bil Štefan Küzmič, ki je v prekmurščino prevedel Novo zavezo. Ohranitev protestantizma v tem območju je povezana z zgodovinskim kontekstom, saj je ozemlje v 16. stoletju spadalo pod Ogrsko, kjer je večina prebivalstva sledila veri svojih protestantskih zemljiških gospodov.

Foto: arhiv Pomurec