Cestni mejni prehodi, nov rekord potnikov v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije poroča, da se je delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu lani znova zmanjšal. Prek mednarodnih letališč je potovalo za tretjino več potnikov, medtem ko so v pristanišča z ladjami prispeli skoraj polovico več potnikov.

Število prepeljanih potnikov se je v letu 2023 povečalo pri vseh vrstah potniškega prevoza. Potnikov na avtobusih v mestnem javnem linijskem prevozu je bilo 43,7 milijona, kar predstavlja 29 odstotkov več, medtem ko je bilo v cestnem javnem linijskem prevozu (ta zajema medkrajevni in mednarodni prevoz) 25,9 milijona potnikov, kar je 8 odstotkov več kot leto prej.

V železniškem prevozu je bilo prepeljanih 15,7 milijona potnikov, kar je na letni ravni 6 odstotkov več. Število opravljenih potniških kilometrov je zraslo za petino, skupno na 990 milijonov. Prek mednarodnih letališč je lani potovalo več kot 1,3 milijona potnikov, kar je 33 odstotkov več kot leto prej.

V pristanišča je z ladjami prispelo 153.000 potnikov, kar predstavlja skoraj 50 odstotkov povečanje. Med njimi je bilo 125.000 potnikov na križarjenju, kar je 67 odstotkov več, na potniških ladjah pa 28.000 potnikov, kar je 2 odstotka manj.

Delež železniškega blagovnega prevoza rahlo upadel

Slovenska cestna tovorna vozila so lani prepeljala 105,1 milijona ton blaga, kar je 1 odstotek več – od tega je bilo v notranjem prevozu 68,4 milijona ton blaga, kar predstavlja 4 odstotke povečanja, medtem ko je v mednarodnem prevozu znašalo 36,7 milijona ton, kar je 3 odstotke manj kot leto prej.

Skupno so opravili 22,5 milijarde tonskih kilometrov, kar je 7 odstotkov manj; pri notranjem prevozu so prepeljali 3,1 milijarde tonskih kilometrov, kar predstavlja 21 odstotkov povečanja, mednarodni prevoz pa je dosegel 19,4 milijarde, kar je 11 odstotkov manj.

Z vlakom je bilo prepeljanih skoraj 19,2 milijona ton blaga, kar je 6 odstotkov manj kot v letu 2022, skupno pa so opravili 4.629 milijonov tonskih kilometrov, kar je prav tako 6 odstotkov manj. Delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu je znašal 26,5 odstotka, kar pomeni 0,3 odstotne točke manj kot leto prej. Kazalnik kaže na daljši trend upadanja te vrste prevoza.

Koper beleži upad v pretovoru

V koprskem pristanišču so pretovorili 21,1 milijona ton blaga, kar predstavlja 6 odstotkov manj na letni ravni. Razložili so 15,5 milijona ton, naložili pa 5,6 milijona ton blaga. Največ blaga (8,9 milijona ton) je bilo pretovorjenega v velikih kontejnerjih.

Letališki blagovni promet je obsegal 11.438 ton, kar je 8 odstotkov manj kot leto prej.

Največ vozil prečkalo slovensko-hrvaške meje

Čez cestne mejne prehode v Slovenijo je lani vstopilo ali iz nje izstopilo 76 milijonov potniških vozil; od tega 32 milijonov čez prehode s Hrvaško, 21 milijonov z Italijo, 20 milijonov z Avstrijo in 3 milijone z Madžarsko. Potniški promet se je v primerjavi z letom prej povečal za 17 odstotkov.

Cestne mejne prehode je prečkalo tudi 17 milijonov tovornih vozil; od tega 6 milijonov čez prehode s Hrvaško, po 4,5 milijona z Italijo in Avstrijo ter 2 milijona z Madžarsko. Število tovornih vozil se je povečalo za 10 odstotkov.

Povečanje registriranih motornih vozil in prevoženih kilometrov

Konec prejšnjega leta je bilo v Sloveniji skoraj 1,7 milijona registriranih cestnih motornih vozil, kar je 2 odstotka več kot leto prej. Domača vozila so na domačem in tujem cestnem omrežju prevozila 22,3 milijarde voznih kilometrov. Njihov obseg prometa se je tako v enem letu povečal za 4 odstotke.

Tudi na slovenskem cestnem omrežju se je količina prometa povečala. Domača in tuja cestna motorna vozila so opravila 21,5 milijarde voznih kilometrov, kar predstavlja 5 odstotkov več.

Naraščajoča stopnja motorizacije in starost vozil

Lani smo dosegli najvišjo stopnjo motorizacije (579 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev), hkrati pa so bili povprečno najstarejši avtomobili doslej (11,1 leta). Najnižja stopnja motorizacije je bila v zasavski statistični regiji (550). Povprečno najmlajši so bili osebni avtomobili v osrednjeslovenski regiji (10,3 leta).

Povečana stopnja obnavljanja voznega parka

Delež prvih registracij novih osebnih avtomobilov med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili je znašal 3,9 odstotka. To je bilo za 0,1 odstotne točke več kot leto prej. Stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov se je tako od leta 2018 ponovno zvišala. Najvišja je bila v osrednjeslovenski statistični regiji (6,1 odstotka), najnižja v goriški (2,1 odstotka). Po posameznih vrstah cestnih vozil je bila stopnja obnavljanja najvišja pri motornih kolesih (7,7 odstotka), najnižja pa pri traktorjih (2,1 odstotka).

Rabljeni osebni avtomobili starejši ob registraciji

Rabljeni osebni avtomobili, ki so bili lani prvič registrirani v Sloveniji, so bili povprečno stari 5,8 leta. Od začetka spremljanja tega kazalnika leta 2008 se je njihova povprečna starost ob prvi registraciji v Sloveniji zvišala za 1,2 leta.

Foto: arhiv Pomurec