Smernice za zadostno preskrbo z vitaminom D v zaključni fazi

V jesensko-zimskem obdobju ima približno 80 odstotkov prebivalcev Slovenije premalo vitamina D. Zato so pod okriljem NIJZ v zadnjih letih strokovnjaki pripravljali smernice za zadostno oskrbo s tem vitaminom, ki so zdaj v zaključni fazi, kot so ob današnjem svetovnem dnevu vitamina D sporočili z Inštituta za nutricionistiko.

Smernice, katerih pripravo vodi endokrinologinja Marija Pfeifer, vključujejo priporočila za dodajanje vitamina D za pretežno zdravo populacijo in za posamezne ranljive skupine. Namen slovenskih smernic je preprečiti pomanjkanje vitamina D v populaciji ter zmanjšati tveganja za zaplete, povezane s pomanjkanjem. Priporočila upoštevajo prehranjenost posameznika, saj čezmerno hranjene osebe in osebe z debelostjo potrebujejo dvakrat večje odmerke vitamina D.

Raziskave Inštituta za nutricionistiko so pokazale, da se preskrbljenost Slovencev z vitaminom D sezonsko zelo razlikuje. V obdobju med novembrom in aprilom je 80 odstotkov odraslih imelo pomanjkanje tega vitamina, približno 40 odstotkov pa je imelo hudo pomanjkanje. Po besedah Igorja Pravsta z inštituta je razlog zelo nizek prehranski vnos vitamina D – povprečna prehrana vsebuje manj kot pet mikrogramov vitamina D na dan, kar je precej manj od fizioloških potreb.

Leta 2019 je ministrstvo za zdravje potrdilo pobudo NIJZ za oblikovanje smernic in imenovanje strokovne skupine za pripravo prvih slovenskih priporočil za zadostno preskrbo z vitaminom D. Priprava smernic je zdaj zaključena, uradno pa bodo predstavljene po potrditvi s strani razširjenih strokovnih kolegijev, ki delujejo pri ministrstvu za zdravje.

Pomanjkanje vitamina D je povezano z več bolezenskimi stanji, kot so rahitis, osteomalacija, osteoporoza, pogostejše okužbe dihal in avtoimunske bolezni, hkrati pa vpliva na umrljivost zaradi raka in druge vzroke. Preskrbljenost z vitaminom D je še posebej pomembna za ženske pred nosečnostjo, za mladostnike, ki takrat tvorijo večino kostne mase, ter za osebe z visokim tveganjem za sladkorno bolezen. Pri starejših odraslih dodajanje vitamina D zmanjšuje pogostost zlomov, telesne krhkosti ter zapletov kroničnih bolezni.

Zadostne ravni vitamina D lahko dosežemo z nekajminutno izpostavljenostjo soncu v poznopomladanskih, poletnih in zgodnjejesenskih mesecih. A zaradi škodljivih učinkov UVB sevanja odsvetujejo daljše izpostavljanje. Pozimi pa se priporoča vnos vitamina D prek prehranskih dopolnil ali zdravil.

Slovenski strokovnjaki trenutno niso podprli možnosti obogatitve hrane z vitaminom D, kot so to storile nekatere evropske države. Sezonska nihanja in raznolike prehranske navade prebivalcev otežujejo oblikovanje strategij obogatitve živil, ki bi lahko uspešno zagotovile zadostno oskrbo z vitaminom D.

Vir: STA

Foto: arhiv Pomurec