Od kot izvira običaj martinovanja?

Dan svetega Martina v Sloveniji in na Hrvaškem predstavlja predvsem praznik vina. Do tega dne se mošt, kot nečisto in grešno novo vino, simbolno preobrazi v pravo vino ob posebnem blagoslovu.

Martinovo je praznik, ki ima korenine v obdobju pred našim štetjem, čeprav danes nosi izrazito krščanski značaj. V času jesenskih praznovanj so se poganski predniki ob zahvaljevanju bogovom za obilno letino hkrati priporočali za podobno rodovitnost v prihodnjem letu. Zaradi močne priljubljenosti tega praznika ga Cerkev ob pokristjanjevanju ni želela izkoreniniti. Namesto tega ga je povezala z osebnostjo svetega Martina, znanega in priljubljenega svetnika, ki je bil krščanski škof.

Kdo je bil sveti Martin?

Sveti Martin je svetnik, poznan po svoji skromnosti. Bil je rimski vojak, ki se je posvetil pomoči revnim, kasneje pa postal škof v francoskem mestu Tours. Legenda pravi, da je zaradi svoje skromnosti sprva zavrnil mesto škofa. Ko so mu želeli sporočiti, da so ga izbrali za škofa, se je skril med gosi, ki so ga z gaganjem izdale. Zato na martinovo mizi pogosto ne sme manjkati gos kot simbol tega dogodka.

Vir: svetniki.org

V sloveniji je Svetemu Martinu posvečeno veliko cerkva, okrog 120. Nam najbljižji sta v Kobilju in Martjancih.

V Kobilju se cerkev sv. Martina prvič omenja leta 1271, ki so jo leta 1627 uničili Turki. Današnja cerkev je iz leta 1925. Sestavljajo jo stolp, z dvokapnico krita ladja, prezbiterij in lopa. Največji okras cerkve so barvna okna po načrtih Staneta Kregarja.

Gotsko cerkev sv. Martina v Martjancih iz 14. stol. je leta 1392 s freskami poslikal Janez Akvila iz Radgone. Leta 1925 so odstranili že močno spremenjeni baročni veliki oltar in ga nadomestili z novim marmornatim po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika. Na novo oltarno menzo so postavili marmornat kip sv. Martina.

Cerkev sv. Martina v Martjancih

Danes Slovenci praznujejo martinovo na različne načine. Ponekod se še vedno zberejo v kleteh, pokušajo in zapojejo. Ponekod uprizarjajo blagoslov mošta, ki takrat postane vino. Gostilne in restavracije v tem času ponujajo številne značilne martinove jedi: martinovo gos, mlince, kostanj, mlado vino... Slovenci smo si omislili tudi vinsko kraljico, ki jo navadno okronajo ravno ob martinovem.