Nenavadni radarski odboji proti severovzhodu vzbudili zanimanje

V zadnjih dneh so radarske slike, pridobljene iz radarja na Lisci, prikazale nenavadne odboje, ki so pritegnili pozornost meteorologov in ljubiteljev vremena. Opaženi so bili predvsem na območjih proti severovzhodu in jugovzhodu, kar je sprožilo vprašanja o vzrokih za ta neobičajen pojav.

Tipično radarske motnje, ki se pojavljajo na slikah, izvirajo iz motenj zaradi WiFi omrežij na frekvenci 5 GHz. Te motnje se na radarskih posnetkih običajno kažejo kot svetle žarke, ki izhajajo iz radarja in motijo sliko. V zadnjem primeru pa so bili prisotni dodatni odboji, ki so jih povzročili deževni oblaki, oddaljeni dlje, kot je običajni domet radarja. Radar na Lisci ima sicer doseg do 250 km, toda tokratni odboji so segali še bistveno dlje, kar je povzročilo precej nenavadno sliko.

Vir: ARSO

Temperaturna inverzija in anomalna propagacija

Vzrok za to močno anomalijo je bila intenzivna temperaturna inverzija, ki se je pojavila na območju Panonske nižine in se raztezala vse do vzhodne Slovenije. Inverzija je bila prisotna med približno 950 in 1500 metri nadmorske višine. Temperaturne meritve so pokazale, da je temperatura z višino v prvih 250 metrih nenavadno hitro naraščala za približno 15 °C. Poleg tega se je z višanjem močno zniževala relativna vlaga.

Ker je bila spodnja plast te inverzije ravno na višini radarja na Lisci, so bili radarski žarki podvrženi posebnemu vremenskemu pojavu, imenovanemu anomalna propagacija. Pri tem pojavu se radarski žarki zaradi specifičnih vremenskih pogojev nenavadno ukrivljajo in potujejo bližje tlom, kot bi sicer. V tem primeru so žarki potovali vzporedno s tlemi in tako omogočili opazovanje padavinskih oblakov na veliko večjih razdaljah, kot je običajno.

Vir: ARSO

Izredni odboji in oddaljene padavine

Pod vplivom temperaturne inverzije in posledične anomalne propagacije so radarski žarki na Lisci ujeli padavinske oblake na večkratnih razdaljah, tudi do več sto kilometrov dlje od običajnega dosega radarja. Prava lega teh oblakov je bila zelo oddaljena – blizu tromeje med Belorusijo, Rusijo in Ukrajino, pa tudi v jugovzhodni Turčiji. Medtem ko bi najnižji radarski žarek nad Beogradom ob običajnih pogojih bil na približno 12 km nadmorske višine, se je tokrat zaradi inverzije nahajal le na okoli 1 km višine.

Foto: arhiv Pomurec