Kako se spoprijeti z onesnaženostjo zraka med kurilno sezono?

Začela se je kurilna sezona, kar pomeni tudi poslabšanje kakovosti zunanjega zraka. Ob prisotnosti temperaturnega obrata bodo ravni delcev v kotlinah in dolinah višje. Največje vrednosti so običajno zabeležene v jutranjih in večernih urah.

Onesnaženost zraka z delci lahko negativno vpliva na zdravje ljudi. Povišane ravni delcev v zraku so pogoste predvsem pozimi, ko se cestnemu prometu, ki je ključen vir onesnaževal, in industrijskim virom pridružijo še dodatni dejavniki, kot so kurišča in neugodni podnebni pogoji.

Povečana onesnaženost zraka z delci je pogostejša v večjih urbanih območjih, kjer so prisotni številni viri onesnaževal, predvsem promet, pa tudi industrija in kurišča. V manjših naseljih pa zrak najbolj onesnažujejo predvsem individualna kurišča.

Vir: ARSO

Vse prebivalce, še posebej ranljive skupine, kot so dojenčki, otroci, starejši ter ljudje s srčnimi, pljučnimi težavami ali sladkorno boleznijo, se ob epizodah povišane onesnaženosti zraka z delci svetuje upoštevanje naslednjih priporočil:

• Redno spremljanje obvestil in napovedi Agencije RS za okolje (ARSO) o kakovosti zraka ter upoštevanje priporočil za ravnanje ob povišanih koncentracijah delcev glede na stopnjo onesnaženosti.
• Omejevanje bivanja na prostem na čas, ko je onesnaženost zraka najnižja v dnevu, ter izogibanje bližini prometnic. Priporočljivo je izbrati parke ali gozdove in se izogibati napornejšim fizičnim aktivnostim, omejiti pa se na sprehode.
• Omejevanje fizičnih aktivnosti, še posebej na prostem.
• Učinkovito prezračevanje bivalnih prostorov, predvsem takrat, ko je onesnaženost zraka najnižja. Šole, uradi in drugi prostori z večjim številom ljudi naj se prezračujejo čim pogosteje, da se omeji širjenje akutnih okužb dihal.
• Uporaba visoko učinkovitih HEPA filtrov v prezračevalnih sistemih, če so ti vgrajeni.
• Prepoved kajenja in prižiganja sveč v zaprtih prostorih.
• Pozornost na simptome, kot so kašelj ali pomanjkanje sape, saj gre lahko za opozorila, da je treba zmanjšati fizične napore.
• Kronični pljučni bolniki (npr. astma, KOPB) in srčno-žilni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo in naj imajo pri roki zdravila za hitro lajšanje napadov ali poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost so lahko znaki resnega poslabšanja osnovne bolezni, v takih primerih naj poiščejo zdravniško pomoč.

Foto: arhiv Pomurec