Cene živil v tradicionalnem zajtrku: Analiza slovenskih prehranskih navad

Slovenski tradicionalni zajtrk vključuje osnovne sestavine, kot so kruh, maslo, med, mleko in jabolko (ali drugo sveže ali suho sadje brez dodanega sladkorja). Lani je bil ta zajtrk postrežen več kot 280.000 otrokom v slovenskih vrtcih in šolah.

Med 11. in 17. novembrom letos prvič poteka teden slovenske hrane. V okviru tega tedna bodo v petek, 15. novembra, vrtci, osnovne šole in zavodi, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, obeležili tradicionalni slovenski zajtrk. Osrednja tema letošnjega zajtrka je celovitost zajtrka, zato so bili zbrani statistični podatki za vseh pet glavnih sestavin.

Kruh

Povprečna cena kilograma kruha (belega, polbelega ali črnega) je bila lani 3,30 evrov, letos pa je bil kilogram kruha septembra za 1,3 odstotka cenejši kot pred letom dni. V prejšnjem letu je bilo Slovencem na voljo povprečno 112 kilogramov žit, stopnja samooskrbe z žiti pa je bila 80 odstotna.

Maslo

Lani smo za kilogram masla odšteli povprečno 10,10 evra, letos pa je cena masla septembra narasla za 0,4 odstotka v primerjavi z lanskim letom. V Sloveniji smo lani proizvedli 2.456 ton masla in mlečnih namazov, pri čemer smo izvozili 269 ton, uvozili pa 3.288 ton.

Med

Lani je bilo na voljo povprečno 1 kilogram medu na prebivalca Slovenije. Povprečna cena kilograma cvetličnega medu je znašala 9,42 evrov. V septembru letos so bili izdelki, kot so džemi, marmelade in med, dražji za 0,1 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Mleko

Povprečna cena za liter trajnega polnomastnega mleka je bila lani 1,16 evra. Septembra letos je cena svežega polnomastnega mleka narasla za 4,8 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Slovenija je lani proizvedla skoraj 144.000 ton konzumnega mleka, izvozili pa smo 297.000 ton, medtem ko smo uvozili le približno 47.000 ton.

Jabolka

Cena kilograma jabolk je lani znašala povprečno 1,45 evra. V slovenskih sadovnjakih smo pridelali 30.600 ton jabolk v intenzivnih nasadih, v ekstenzivnih pa 3.400 ton. Če bi to količino porazdelili med vse prebivalce Slovenije, bi vsak posameznik prejel 16 kilogramov. Stopnja samooskrbe s sadjem je znašala 16 odstotkov, povprečna količina sadja na prebivalca pa 132 kilogramov.

Projekt tradicionalnega slovenskega zajtrka se že od leta 2011 izvaja v slovenskih vrtcih, šolah in nekaterih drugih javnih zavodih. V preteklem šolskem letu je bilo v 988 slovenskih vrtcih 84.522 predšolskih otrok, medtem ko je bilo v 819 osnovnih šolah 196.371 učencev.

Foto: arhiv Pomurec