VIDEO: Branko Tomažič: »Država mora ponuditi zdravo okolje«

Branko Tomažič, državni svetnik o ključnih izzivih, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo, vključno s pritiski globalizacije in potrebo po večji samooskrbi.

V tokratni oddaji Aktualno, ki so jo pripravili kolegi na televiziji IDEA je bil gost državni svetnik Branko Tomažič, ki je spregovoril o delovanju državnega sveta in kmetijstvu v Sloveniji. 

Branko Tomažič je že več let aktiven kot predstavnik slovenskih kmetov v Državnem svetu Republike Slovenije. 

Kot dolgoletni zagovornik kmetijstva in podeželja ima pomembno vlogo pri obravnavi zakonodaje, ki vpliva na slovensko kmetijstvo in življenja kmečkih družin. 

V državnem svetu, ki vključuje 40 predstavnikov različnih interesnih skupin civilne družbe, si prizadeva za izboljšanje položaja kmetov in za trajnostno uporabo naravnih virov.

Kot sam pravi strokovni argumenti brez političnih vplivov omogočajo konstruktivne predloge za državni zbor.

Njegova prizadevanja temeljijo na strokovnosti in zavzemanju za interese lokalne skupnosti, pri čemer se zaveda pomena možnosti veta, ki ga državni svet lahko vloži na zakon, s katerim se ne strinja.

Ključni izzivi v kmetijstvu – globalizacija, samooskrba in prehranska varnost

Tomažič med največje izzive slovenskega kmetijstva uvršča pritiske globalizacije, ki slovenske kmete sili v konkurenčni boj s poceni industrijsko pridelano hrano iz tujine. 

»V kmetijstvu je kar težko. Globalisti pritiskajo, da bi ljudje jedli to industrijsko hrano in so proti lokalno pridelani, domači,« je jasen Tomažič.

Kot velik zagovornik domače proizvodnje opozarja na nujnost prehranske varnosti in samooskrbe, saj slovenska proizvodnja hrane ne zadostuje več domačim potrebam. 

V svojih stališčih vztraja, da je treba krepiti nacionalno samooskrbo in prilagoditi zakonodajo, ki bo omogočala večjo proizvodnjo hrane na domačih tleh.

»Kupujmo domače, kupujmo od sami sebe, skrbimo za svoje podeželje,« svetuje Tomažič. 

Poleg vprašanja prehranske varnosti Tomažič opozarja na nekatere ukrepe za zeleni prehod, ki naj bi imeli negativen vpliv na kmetijstvo. 

Po njegovem mnenju je treba ukrepe prilagoditi tako, da bodo podpirali kmete pri prilagajanju okoljevarstvenim spremembam in hkrati omogočali ustrezno kmetijsko dejavnost.

Sobivanje s populacijami divjadi in zveri

Pomembno področje, ki se mu gospod Tomažič posveča, je problematika sobivanja z divjadjo in zvermi, zlasti z volkovi. 

Opozarja na nevarnost širjenja volkov na območja, kjer zgodovinsko niso bili prisotni, kar lahko ogroža živinorejo, lokalni turizem in varnost prebivalcev podeželja. 

Da bi zmanjšali to tveganje, predlaga omejitev populacije divjadi in skrbno upravljanje z okoljem. Po njegovih besedah je problematično, da kmetje nosijo pretežni del bremena prilagajanja spremembam, zato je nujno poskrbeti za zaščito njihovih interesov.

Spoštovanje kmetijskih pravic in gospodarjenje z gozdovi

Pomemben vidik dela v državnem svetu je tudi zaščita lastninskih pravic kmetov. Tomažič poudarja, da zakonodaja pogosto omejuje pravice kmetijskih zemljišč in gospodarskega ravnanja z njimi, brez zadostnega upoštevanja pravic lastnikov do odškodnin. 

V prihodnosti si zato prizadeva za oblikovanje zakonodaje, ki bi bolje ščitila lastnike kmetijskih zemljišč in upoštevala njihovo vlogo v gospodarstvu ter ohranjanju kulturne in naravne krajine.

Tomažič verjame, da ima državni svet kot organ velik pomen za Slovenijo, saj omogoča izražanje glasu civilne družbe in varovanje interesov, ki so ključni za prihodnost Slovenije. 

Njegova prizadevanja za bolj trajnostno prehransko politiko in zaščito kmetijskih pravic niso zgolj v interesu slovenskega kmetijstva, temveč širše družbe. 

Slovensko podeželje je tako ključni del naroda, ki mora biti podprt in zaščiten, da bo lahko v prihodnje uspešno kljuboval številnim izzivom.