GLOBALNO
Kultura za vse: Dostopnost, obiskovalci in rast kulturne produkcije
V celotni kulturi je bilo v letu 2022 zaposlenih 42.427 oseb, kar predstavlja 3,9 odstotka vseh zaposlenih, od tega je v temeljni kulturi delovalo 24.242 ljudi, kar je 2,2 odstotka vseh zaposlenih v državi. Dan, posvečen kulturi, je bil ustanovljen na pobudo Ministrstva za kulturo ob dvestoletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra 2000. Od takrat kulturne ustanove vsako leto na ta dan širšemu občinstvu ponujajo brezplačne kulturne prireditve in dogodke.
V povprečju 66 prireditev na dan na odrih
Na odrih kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov so v prejšnjem letu izvedli 24.154 prireditev. Približno polovica teh prireditev, torej 49 odstotkov, je bila izvedena v lastni produkciji ali koprodukciji, preostale pa so bile gostujoče prireditve.
Največ teh prireditev je bilo izvedenih v kulturnih domovih in centrih za kulturo (76 odstotkov), medtem ko so v gledališčih in operah skupno predstavljali 21 odstotkov prireditev, v glasbenih ustanovah pa 3 odstotke, saj orkestri in drugi glasbeni producenti večinoma nastopajo v kulturnih domovih.
Kulturne ustanove so v prejšnjem letu organizirale 152 festivalov, od tega je bilo več kot polovica (78) glasbenih in plesnih, sledili so gledališki (30) in filmski (15) festivali. Preostalih 29 festivalov je bilo raznolike narave, kot so otroški, mladinski, literarni, feministični, etnološki in drugi.
Obiskovalci odrskih prireditev in dogodkov – na vsakem povprečno 163 obiskovalcev
Prireditve v kulturnih domovih, gledališčih, operah in glasbenih ustanovah so v prejšnjem letu pritegnile 3,9 milijona obiskovalcev. Glasbene in plesne prireditve so bile najbolj obiskane, saj si jih je ogledalo okoli 36 odstotkov vseh obiskovalcev, čeprav so te predstavljale le 22 odstotkov vseh prireditev. Na drugem mestu po obiskanosti so bile gledališke predstave (24 odstotkov vseh obiskovalcev), sledile pa so likovne in muzejske razstave (20 odstotkov obiskovalcev), ki so obsegale le 4 odstotke vseh prireditev.
Muzeji, galerije in zbirke – obiskalo jih je skoraj 2,8 milijona ljudi
Muzeji, galerije in ustanove z muzejskimi zbirkami so v prejšnjem letu pripravile 836 občasnih in 388 stalnih razstav ter 74 e-razstav na spletnih portalih. Vsi muzeji so skupaj zabeležili 2,76 milijona obiskovalcev razstav, pri čemer je bilo več kot 80 odstotkov obiskovalcev domačih. E-razstave so si ogledali manjši številčni občinstvo, saj je bilo obiskovalcev 63.631, kar je v povprečju 860 obiskovalcev na posamezno e-razstavo.
Dostopnost kulture za vse
Kulturne ustanove, kot so muzeji in galerije, so se trudile omogočiti dostopnost tudi za gibalno in senzorno ovirane osebe. 33 ustanov je povsem omogočilo dostop gibalno oviranim, 53 pa ga je uredilo delno. Senzorno oviranim je bil v 9 ustanovah povsem urejen dostop, v 52 ustanovah delno, v preostalih 39 pa dostop še ni bil urejen.
Knjižna produkcija in obisk knjižnic
V prejšnjem letu je 1.398 slovenskih založnikov izdalo 5.652 novih naslovov tiskanih knjig in brošur, pri čemer je bilo 66,4 odstotka izvirnih del, 33,6 odstotka pa prevodov. Hkrati je bilo na spletu dostopnih 1.654 e-knjig in brošur.
Splošne knjižnice so imele okrog 23.000 obiskovalcev dnevno, saj so na 277 krajevnih knjižnicah in 13 bibliobusih beležile več kot 8,4 milijona obiskov. Poleg tega so knjižnice organizirale številne izobraževalne dejavnosti in prireditve za svoje obiskovalce.
Filmska industrija in obisk kinematografov
Slovenska filmska produkcija je v letu 2023 ustvarila 20 celovečernih filmov in 73 kratko- in srednjemetražnih filmov. Kinematografi so ponujali 421 filmov, med njimi 52 slovenskih, obiskanost filmov v kinematografih pa je znašala skoraj 1,9 milijona obiskovalcev.
Kultura in njen prispevek k BDP
Kultura je leta 2022 k bruto dodani vrednosti prispevala 2,9 odstotka, pri čemer je bila nominalna vrednost kulture 1,6 milijarde evrov. Temeljna kultura, ki vključuje področja kulturne dediščine, uprizoritvenih umetnosti, vizualne umetnosti, knjige in avdiovizualnih umetnosti, je prispevala 1,6 odstotka k BDP.
Zaposlenost v kulturi
V kulturi je bilo leta 2022 zaposlenih 42.427 oseb, kar je 3,9 odstotka vseh zaposlenih. V temeljni kulturi pa je bilo zaposlenih 24.242 oseb, kar predstavlja 2,2 odstotka vseh zaposlenih v državi. Skupno je bilo v kulturi vpisanih 16.372 oseb v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.
Foto: arhiv Pomurec
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Veseli me, da se število obiskovalcev kulturnih prireditev povečuje. Kulturna omika močno pozitivno determinira narod. Tudi ta "praznik kulture" na Prešernov rojstni dan je velik premik v pravo stran. Kultura pozitivno vpliva na duhovno plat človeka saj v njem izgrajuje čustveno inteligenco in tak človek ima tenkočutni odnos do sočloveka in do naroda kot celote. V zgodovini so tako veleposestniki, kakor tudi meščani in nenazadnje kapitalisti gojili pozitiven odnos do kulture, bili so meceni umetnikom, kupovali so umetniška dela, mnogi od navedenih so imeli tudi dodatno glasbeno izobrazbo, v ženski družbi je bilo zelo cenjeno izdelovanje zahtevnih gobelinov itd. Ko gledamo novodobne kapitaliste (predvsem oligarhe) , vsega tega ni prisotno, imajo sicer denar ampak njihova bit je le lupina, znotraj ena sama praznina in ti ljudje nimajo kaj za povedati nimajo v svojih hišah nič umetniškega za pokazati, ker za umetnost ne znajo živeti saj je ne razumejo, za njih so pomembne le novodobne igrače (avtomobili, jahte, motorna kolesa itd.).
Način pisanja je isti kak pri Karel K.