Faktorski dohodek v kmetijstvu višji zaradi večje pridelave in nižjih stroškov

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije naj bi se faktorski dohodek v kmetijstvu v letu 2024 povečal, predvsem zaradi večjega obsega rastlinske pridelave in nižjih cen inputov, pri čemer se pričakuje realno višji dohodek. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč (PDM) naj bi se povečal za skoraj petino.

Obseg rastlinske pridelave večji kot lani

Vrednost rastlinske pridelave naj bi v letu 2024 dosegla 884 milijonov evrov, kar predstavlja 6 odstotkov več kot v preteklem letu. Povečanje je posledica višjega skupnega obsega pridelave, ki naj bi se povečal za 9 odstotkov, kljub nižjim cenam, ki naj bi padle za 3 odstotke. V primeru žit naj bi pridelava ostala na enaki ravni kot lani, medtem ko naj bi pri sadju zaradi majhnega pridelka lani narasel za skoraj polovico. Količinsko manjša pridelava naj bi bila le pri vinu, kjer se pričakuje upad za desetino.

Cene pri rastlinski pridelavi naj bi bile nekoliko nižje, z največjim padcem (9 odstotkov) pri krmnih rastlinah, medtem ko so cene sadja pričakovane, da se bodo dvignile za 4 odstotke.

Pri krmnih rastlinah, ki so najvrednejša skupina v rastlinski pridelavi, naj bi se vrednost proizvodnje povečala za 3 odstotke, kar je posledica večjega pridelka, ki naj bi narasel za 13 odstotkov.

Znižanje vrednosti živinoreje zaradi nižjih cen

Vrednost živinoreje naj bi upadla za 4 odstotke, saj se pričakujejo nižje cene, ki naj bi padle za 4 odstotke. Ocenjuje se, da bo vrednost živinoreje znašala 724 milijonov evrov, z upadom vrednosti pri živini (5 odstotkov) in živalskih proizvodih (3 odstotki).

Prireja živine naj bi bila manjša pri skoraj vseh kategorijah živali, razen pri perutnini, kjer se pričakuje rahla rast (1 odstotek). Prireja prašičev pa naj bi upadla za 3 odstotke.

Pri mleku, ki ima največji vpliv na vrednost živalskih proizvodov, se pričakuje nižja vrednost (4 odstotki) zaradi padca cen za 4 odstotke, ob enakem obsegu prireje kot lani. Vrednost prireje mleka naj bi znašala 256 milijonov EUR. Pri jajcih pa naj bi se zaradi nižjih cen in rahlega upada obsega prireje vrednost znižala za 4 odstotke.

Skupna vrednost kmetijske pridelave večja kot lani

Skupna vrednost kmetijske pridelave v Sloveniji v letošnjem letu naj bi znašala 1.607 milijonov evrov, kar predstavlja 1 odstotek več kot lani. Povečanje vrednosti je posledica večjega obsega pridelave (5 odstotkov), medtem ko so cene nižje za 3 odstotke.

Stroški nižji zaradi pocenitve inputov

V letu 2024 naj bi se cene inputov znižale za 6 odstotkov, kar bo vplivalo na upad vrednosti vmesne potrošnje za 7 odstotkov. Kljub temu naj bi se poraba nekaterih kmetijskih inputov rahlo zmanjšala. Stroški gnojil naj bi se znižali za več kot četrtino, medtem ko so pričakovani večji izdatki za semena in sadike (več kot 10 odstotkov), vzdrževanje strojev in opreme (3 odstotki) ter veterinarske stroške (2 odstotka). Celotna vmesna potrošnja je ocenjena na 954 milijonov EUR.

Vir: SURS

Višji faktorski dohodek

Zaradi povečanja vrednosti kmetijske proizvodnje in nižjih stroškov je pričakovano, da se bo faktorski dohodek v kmetijstvu v primerjavi z lanskim letom povečal za 17 odstotkov. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč (PDM) naj bi se povečal za 19 odstotkov. Ob tem se predvideva, da bodo subvencije ostale na isti ravni kot lani. Kljub temu pa bo pričakovano rahlo znižanje zaposlenosti (1 odstotek).

Foto: arhiv Pomurec