Pravoslavni verniki praznujejo božič

Pravoslavni kristjani po vsem svetu 7. januarja praznujejo božič, enega najpomembnejših krščanskih praznikov, ki zaznamuje rojstvo Jezusa Kristusa. Ta datum se razlikuje od tistega, ki ga praznuje večina zahodnega krščanstva, saj pravoslavne cerkve, ki sledijo julijanskemu koledarju, praznujejo božič 13 dni kasneje kot tiste, ki uporabljajo gregorijanski koledar.

Na večer pred božičem, 6. januarja, pravoslavni verniki praznujejo badnji dan, ki je prežet s simboliko in tradicijami. V cerkvah potekajo posebne božične večernice, kjer verniki ob obredih in molitvah slavijo prihod Jezusa Kristusa. Ena od osrednjih tradicij badnjega dne je prižiganje badnjaka, običajno hrastove veje, ki simbolizira svetlobo, toplino in novo življenje. Ta običaj je značilen predvsem za srbsko pravoslavno cerkev in ima močne korenine v ljudskih verovanjih.

Na sam božični dan se pravoslavni kristjani zberejo pri jutranjih bogoslužjih, kjer je v ospredju sporočilo o miru, ljubezni in upanju. Praznovanje vključuje izmenjavo tradicionalnega pozdrava: "Hristos se rodi!", na katerega se odgovarja: "Vaistinu se rodi!" (v prevodu: "Kristus se je rodil!" – "Resnično se je rodil!"). Verniki v svojih domovih molijo in se zahvaljujejo za božji blagoslov.

V Sloveniji pravoslavni verniki, zlasti srbska, makedonska, ruska in črnogorska skupnost, praznujejo božič z enakim navdušenjem kot drugod. Večina obredov poteka v pravoslavnih cerkvah, kot so cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, kjer se zberejo številni verniki na posebnih bogoslužjih.

FOTO: Pixabay