Žerjav s pomurskimi poslanci in gospodarstveniki iskal rešitve za razvoj Pomurja

V okviru pomurskega zakona bo aprila na razpisu na voljo 6,1 milijona evrov, Žerjav pa poudarja, da vlada ne bo financirala izdelav raznoraznih študij in promocijskih kampanj.

Radovan Žerjav se je v Murski Soboti sestal s pomurskimi poslanci in nekaterimi vidnimi gospodarstveniki, s katerimi so razpravljali o razvoju Pomurja in prihajajočem razpisu za spodbujanje investicij v Pomurju. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je napovedal, da bo vlada pri izvajanju pomurskega zakona dala prednost izvajanju t.i trdih projektov.

"Na zadnji seji vlade je bil program spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije v obdobju 2010-2015 spremenjen v smeri, da se ta sredstva namenijo predvsem gospodarskim subjektom za postavitev novih delovnih mest, za tehnološke izboljšave, skratka za trde projekte," je poudaril Žerjav.

Žerjav: Denar (tokrat) ne bo šel za razne študije in priprave dokumentov

S tem se vlada v celoti želi izogniti temu, da bi ta sredstva namenjali t.i. mehkim projektom, torej izdelavam študij, dokumentov in podobnega. Žerjav je hkrati zanikal, da so tako odločitev sprejeli zaradi domnevnih nepravilnosti pri prejšnjih treh razpisih za Pomurje. "Gre predvsem za odločitev, da se denar ne troši za tisto, kar po mnenju vlade ni najbolj pomembno," je med drugim dejal Žerjav.

Grah: To je razpis, ki ga tukajšnje gospodarstvo krvavo potrebuje

Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ), je povedal, da gre za izjemno pomemben razpis, na katerega gospodarstvo čaka že vsaj pol leta. 

Največ projektov je s področja novih tehnologij oziroma predelovalne dejavnosti, razpis pa je omejen na podjetja s sedežem v Pomurju."Prejeli smo 29 projektov v višini skoraj 22 milijonov evrov, posamezni so vredni od 200.000 do 3,5 milijona evrov, s tem da so to samo projekti članov Pomurske gospodarske zbornice, tu pa bo še nekaj projektov iz naslova obrtniških dejavnosti, pa tudi nekaj novih naložb v našo regijo," je dodal Grah, ki je zbrane seznanil tudi z zadnjo študijo, ki jo je PGZ izvedla. "Raziskali smo, katere kadre podjetja v Pomurju potrebujejo in katere bodo potrebovala v prihodnosti, ter kaj si želijo starši in njihovi otroci."

Ružič: V Pomurju je preveč občin

Udeleženci srečanja so se v razpravi dotaknili tudi ostalih razvojnih potencialov pomurske regije. Prvi mož podjetja SGP Pomgrad Tadej Ružič je tako izpostavil problematiko prevelikega števila pomurskih občin. "To ni stvar, ki bi jo lahko rešil ta razpis, to je stvar vas, poslancev, za ta mandat," je bil neposreden Ružič.

Tudi Žerjav se je v odgovoru strinjal, da je število občin v Pomurju preveliko, a da se jih čez noč ne da zmanjšati. "Ustvariti pa moramo pogoje, da se bodo združile po naravni poti," je dodal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Drvarič: Pomurje nima razvojnega fokusa

Direktor puconske Keme Branko Drvarič pa meni, da Pomurje kot regija še vedno nima jasnega razvojnega fokusa. "Stalno poudarjam, da se moramo zmeniti, v katero smer želimo peljati razvoj v tej regiji. Nimamo še koncepta razvoja Pomurja. Začeti pa je potrebno na nacionalni ravni pri nadgrajevanju šolskega sistema, ki je zdaj tako rekoč popolnoma neproduktiven. Šolstvo mora slediti pojavu globalizacije delovnih mest, kar pomeni, da mora dajati kadre, ki so zaposljivi."

Drvarič je bil tudi kritičen do nekaterih investicij, ki v Pomurju ostajajo na pol izkoriščene. "Koliko od teh, ki smo jih izgradili, dejansko služi svojemu namenu?," se je vprašal prvi mož Keme. 

Židan: Pomurska regija ni zanimiva za tuje investicije

Pomanjkanje razvojnega fokusa Pomurja je problem tudi po mnenju Dejana Židana, ki je hkrati povedal, da je Pomurje nezanimivo za tuje investicije predvsem iz dveh razlogov - ker nimamo ustreznega kadra in ker upravni postopki trajajo predolgo.  

Zbrani so na srečanju med drugim spregovorili tudi o problematiki pomurskega vodovoda in izkoriščanju reke Mure. Branko Drvarič tako meni, da je Mura velik potencial za turizem in kmetijstvo, k smiselnemu izkoriščanju Mure se nagiba tudi Radovan Žerjav. "Če se Muro energetsko izrablja v Avstriji, ki je okoljevarstveno izjemno ozaveščena, ne vidim razloga, zakaj to ne bi bilo mogoče tudi pri nas," je povedal Žerjav.

Jurša: Pomurski vodovod mora postati realiziran

Zbrani so se tudi strinjali, da mora projekt pomurskega vodovoda (končno) doživeti tudi konkretno realizacijo in to čimprej. Žerjav je pri tem poudaril predvsem možnosti črpanja evropskih sredstev, medtem ko poslanec Desus Franc Jurša meni, da morajo vsi, ki lahko pri tem pomagajo, stremeti k temu, da bi prišlo do realizacije projekta."Če ne bomo ujeli rokov, bo zadeva šla mimo nas."

Več fotografij v spodnji galeriji ...