Marko Ogris: Grki lepoto povezujejo z užitkom in erotiko

V Pokrajinski in študijski knjižnici je Marko Ogris, mag. filozofije in sociolog kulture navzočim predstavil zgodovino lepote in stališča različnih kultur.  Pričevanja o lepem so v prvi vrsti pustili slikarji, kiparji, arhitekti, pesniki in tudi pisatelji, Marko Ogris pa je poudaril najbolj pogoste značilnosti lepih predmetov, narave in človeka.

Marko Ogris, mag. filozofije in sociolog kulture je v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti navzočim hotel približati pojem lepote, ki ga vsak posameznik doživlja različno. "Lepota se izključuje s hitenjem. Zanima pa nas predvsem lepota, ki jo je ustvaril človek," je uvodoma povedal Ogris, ki je opomnil tudi na tri vrednote zgodovinske evropske kulture, in sicer "dobro", "lepo" in "resnično". 

Od Platona naprej so bili filozofi z lepoto obsedeni

Me drugim je Ogris navzočim povedal, da so se filozofi z lepoto vse od Platona naprej ukvarjali kot obsedeni. "Lepo je bilo najbolj spoštovano že od nekdaj, že v kulturi Zahoda. V času renesanse pa je lepo postal univerzalni posameznik," je pripomnil Ogris, ki je pokazal tudi nekaj podob kako so upodabljali žensko (boginjo plodnosti), kako so izdelovali orodja ipd. "Ko govorimo o lepem, seveda ne moremo mimo nakita, mimo lepega v glasbi, arhitekturi," je dodal Ogris.

Platon je lepo povezal z idejo dobrega, Grki z užitkom in erotiko

Mag. Ogris je nadalje poudaril, da se ljudje razlikujemo v tem, kaj je posamezniku lepo, da pa je skupno tisto, kar nas zadane. "Skupno nam je tudi, zakaj lepo sploh "potegne", da imamo čut, da nekaj zaznamo kot lepo." K vsemu temu pa je Ogris dodal še Platonovo idejo lepega, ki jo je enačil z idejo dobrega in pa povzel Grke, ki so lepo povezovali z užitkom in erotiko.

Zahod zasičen z lepimi projekti, Vzhod išče lepoto znotraj materiala

Filozof in sociolog kulture je predstavil še pojem lepote, kot ga zaznajo na Vzhodu in kako na Zahodu. "Princip Zahoda je zapolnitev, na nešteto načinov se poskušamo ubadati z lepoto. Izdelamo veliko fantastičnih stvari, medtem ko Vzhod ni izdelal toliko lepega, ampak išče lepoto znotraj materiala. Zahod je nekako torej zasičen z lepimi projekti, Vzhod pa je bil bolj prazen," je povedal Ogris, ki se je dotaknil tudi viteštva, s čimer je svoj pomen dobila tudi moška lepota.

Prešeren občudoval lepoto tam, kjer v realnosti ni bila dosegljiva

Ogris je predavanje nekako zaključil s primerom Franceta Prešerna, ki je občudoval lepoto tam, kjer je ne doseže, kjer v realnosti ni bila dosegljiva. "Če bi se mu ta lepota uresničila, bi se njegovo pesništvo razblinilo in Prešernovih lepih sonetov ne bi bilo," je še povzel Ogris.