FOTO: Večer škotske pravljice v Murski Soboti

Sinoči je v murskosoboški knjižnici v okviru EPK potekal mednarodni pravljični večer – pravljice so pripovedovali Tom Muir, Lawrence Tulloch in Alexandria Patience iz Škotske.

V škotskih pravljicah je veliko motivike iz tamkajšnje narave, npr. velikokrat se pojavlja motiv morja, ladje, ptičev, rib, ipd. Tematika je velikokrat mračna, usodna; srečni konci so prej izjema kot pravilo, vsaka pravljica pa nosi življenjski nauk.

Navdušeni nad Prekmurci

Pripovedovalci iz Škotske so, kot so povedali, zelo navdušeni nad Slovenijo, naravo, predvsem pa presenečeni nad gostoljubnostjo in prijaznostjo tako Prekmurcev in Slovencev na sploh. Pravljice, ki so jih pripovedovali, izvirajo iz njihovega domačega okolja in se od »klasičnih« razlikujejo tako po motivih kot vsebini, prav tako ni za njihove pravljice značilen srečen konec.

Od leve proti desni: Alexandria Patience, Tom Muir in Lawrence Tulloch.

Pripovedovalci so povedali vsak po eno pravljico, Alexandria Patience pa je za dodatek še zapela škotsko pesem, ki je pripovedovala o življenju ribiške družine.

Kratek povzetek ene od pravljic – pravljica o lepem škotskem dekletu:

Nekoč je na Škotskem (v okolici kraja pripovedovalca) živelo zelo lepo dekle, ki pa ni hotelo nobenega od vaških fantov vzeti za moža. Bilo je spodobno dekle, ki je živelo pri starših in jim pomagalo pri vsakdanjih opravilih. Nekega dne je šla na obalo in tam zaspala; čez nekaj časa so se na njenem telesu pojavile spremembe – čez čas so starši ugotovili, da je noseča. To dejstvo je povzročilo nezadovoljstvo očeta, ki se je čutil osramočenega.

A dekle ni nikoli bilo z moškim … Ko je minilo devet mesecev, je rodila sina, ki pa ni bil »navaden« - bil je pol človek pol tjulenj. Očitno je bilo, da je, ko je zaspala na obali, zanosila s tjulnjem. Po rojstvu ju je oče pregnal, živela sta v siromašni stari koči, brez denarja in hrane. Nekoč je imela mati sanje, da naj gre na obalo, kjer je zanosila in tam najde srebro – a naj ga vzame le, kolikor ga potrebuje. Storila je tako in s sinom sta imela lepše življenje. Sin pa je vse bolj postajal podoben tjulnju, dokler ni nekega dne odšel proti morju in se nikoli več vrnil. Z njim pa je odšlo tudi srebro; mati je shirala do smrti.

Več fotografij v spodnji galeriji ...