Za možgansko kapjo letno zboli 4200 Slovencev

Danes obeležujemo svetovni dan možganske kapi, katerega namen je predvsem razširiti osveščenost prebivalstva o dejavnikih tveganja možganske kapi, vzrokih za njen nastanek in o pravilnem ravnanju ob samem pojavu možganske kapi. V Sloveniji za možgansko kapjo zboli okoli 4200 ljudi na leto, bolnikov po možganski kapi pa je pri nas okoli 40.000.

Možganska kap je bolezen žil možganov, podobno kot je srčna kap bolezen srca. Gre za več oblik. Na eni strani se lahko žila zamaši s krvnim strdkom in povzroči možganski infarkt, ali pa se takšna žila zaradi povečanega krvnega tlaka razpoči in povzroči možgansko krvavitev. Možganska kap so različne bolezni odvisno od tega, katera velikost žil zboli in na kakšen način, je pojasnila nevrologinja Bojana Žvan, sicer predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Pri možganski kapi je pomembna vsaka minuta

Po njenih besedah je za prepoznavanje znakov možganske kapi najpomembneje, da si ljudje zapomnijo besedo GROM. G pomeni, da je prizadet govor ali razumevanje govora. R pomeni, da ohromi roka ali noga na eni strani telesa. O pomeni, da potegne eno stran obraza. M pomeni, da se mudi in da je pomembna vsaka minuta. Ko ugotovimo te znake, je treba takoj poklicati številko 112 in povedati, da gre za možgansko kap, je poudarila Žvanova.

Takšnega bolnika bodo z reševalnim vozilom odpeljali v ustrezno ustanovo in mu nudili takojšnje zdravljenje. To po besedah Žvanove pomeni, da mu bodo v postopku, imenovanem tromboliza, poskušali raztopiti krvni strdek s posebnim zdravilom. Zdaj v Sloveniji to vrsto zdravljenja po besedah Žvanove dobijo trije odstotki bolnikov z možgansko kapjo, ko se zamaši žila.

Če je bolnik prišel pravočasno v ustrezno ustanovo, je lahko rezultat zdravljenja tako dober, da je po tej terapiji več kot 30 odstotkov bolnikov popolnoma brez simptomov. To pomeni, da se popolnoma zdravi vključijo v svoje socialno okolje in delovno mesto in živijo normalno. Približno tretjina bolnikov ima po možganski kapi manjše posledice, ena tretjina pa je huje prizadetih ali umre.

Razvijajo program zdravljenja akutne možganske kapi s telemedicino

Žvanova je pojasnila, da zdaj pri nas razvijajo projekt TeleKap, program zdravljenja akutne možganske kapi s telemedicino. Kot bistveno korist projekta za bolnike je izpostavila, da bi lahko prejeli takojšnje zdravljenje akutne možganske kapi s trombolitikom, ki razgradi strdek in tako prepreči možgansko kap, že v 10 regijskih bolnišnicah.

Tako bolnikov, ki bi kazali znake možganske kapi, ne bi bilo treba pripeljati v klinični center, s čimer bi zagotovili čim prejšnje aktivno zdravljenje, kar je še posebej pomembno ob možganski kapi. Ministrstvo za zdravje je februarja objavilo razpis za nakup videokonferenčne opreme za omenjeni projekt, odpiranje ponudb je bilo v začetku aprila, tako je pričakovati, da bo projekt zaživel še letos.

V Sloveniji za možgansko kapjo zboli okoli 4200 ljudi na leto, po možganski kapi pa živi trenutno pri nas okoli 40.000 bolnikov, je povedala Žvanova in dodala, da nekateri živijo zelo kakovostno, nekateri pa so invalidi. Po svetu naj bi se pojavnost možganske kapi zaradi dobre preventive zmanjševala, hkrati pa bolniki po možganski kapi zaradi uspešnega zdravljenja živijo dlje in kakovostneje. "Kakovostno dolgo življenje pa je tisto, kar si vsi želimo," je dodala.

Pri nas v prvih 30 dneh po možganski kapi umre okoli 20 odstotkov ljudi, v svetu pa zaradi zgodnjih posledic možganske kapi umre povprečno ena tretjina ljudi, je navedla Žvanova in dodala, da je umrljivost v ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru še nižja, od 16 do 17 odstotkov.

Možgansko kap lahko preprečimo tudi z zdravim načinom življenja

Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, so povišan krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost, nezdrava prehrana in debelost. Eden najučinkovitejših načinov za preprečitev možganske kapi pa je obvladovanje krvnega tlaka z zdravo prehrano, zdravim načinom življenja in terapijo.

STA