Človek lahko naredi majhna, a velika dejanja, da ohrani biotsko raznovrstnost

Danes je mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Zavest o pomenu raznolikosti žive narave je nekaj, kar mora biti v človeškem umu prisotno vsak dan, saj le s vsakodnevnimi pravilnimi dejanji na dolgi rok lahko prispevamo k ohranitvi žive narave. Poglejmo, predvsem s čim rušimo to raznovrstnost ter s čim jo lahko ohranjamo. Tako malo je potrebno ...

»Odločil sem se, da ne bom pesimist na račun narave in biotske raznovrstnosti. Ne moremo si dovoliti propada, biti pesimistični. Pesimizem je zgolj druga beseda za odreči se odgovornosti, druga beseda za lenobo. Vmesno pot med pesimizmom in optimizmom imenujemo upanje, in uresničenje upanja je tisto, čemur pravimo boj,« so besede norveškega pisatelja Josteina Gaarera, s katerimi poudarja pomen boja za ohranitev narave ter nas vspodbuja k zavesti, moči in aktivnosti, da nekaj storimo v tej smeri.

Kaj je biotska raznovrstnost?

Biotska raznovrstnost ali biodiverziteta je raznovrstnost žive narave oz. raznovrstnost živega sveta. Izraz pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov. Zajema torej vse oblike življenja na Zemlji, od virusa do tropskih pragozdov.

Vsestranski pomen biotske raznovrstnosti za človeštvo

Biotska raznovrstnost človeštvu nudi številne dobrine in storitve. Mnogih se ne zavedamo, dokler jih ne izgubimo. Zagotavlja hrano, kurivo, kisik, zavetje in gradbene materiale, čisti zrak in vodo, razstruplja in razgrajuje odpadke, stabilizira in blaži podnebje, blaži poplave, suše, temperaturne ekstreme in moč vetra ter ustvarja in obnavlja rodovitnost prsti. Posredno oprašuje rastline, med njimi mnoge kmetijske pridelke, nadzoruje škodljivce in bolezni kmetijskih pridelkov, ohranja genske vire, ki so ključni za razvoj novih sort, zdravil in drugih proizvodov, omogoča sposobnost prilagajanja na spremembe, omogoča pa tudi kulturne in estetske koristi. 

Kaj jo ogroža?

Izgubljanje življenjskih prostorov, ker naravne ekosisteme spreminjamo v obdelovalne površine ali pa jih pozidamo. Na svetovni ravni je to glavni neposredni vzrok za izgubo, v Sloveniji se pojavlja nekoliko redkeje.

Raba ekosistemov, ki ni trajnostna in prekomerna raba biotske raznovrstnosti. Mnoge vrste so namreč vedno redkejše, ker jih pretirano izkoriščamo. Podnebne spremembe bodo po pričakovanjih vse hujša grožnja, posledice so vidne že danes.

Invazivne tujerodne vrste, ki smo jih ljudje prenesli iz njihovega naravnega domovanja, v novem območju naselitve povzročajo težave domorodnim vrstam, saj z njimi tekmujejo za prostor, hrano, širijo bolezni ali so plenilci. Invazivne tujerodne vrste lahko spreminjajo življenjske prostore, porušijo odnose med organizmi v ekosistemih ali pa vplivajo na gensko sestavo populacij.

Zaradi pretirane rabe gnojil, neprečiščenih komunalnih odplak ipd. prihaja do onesnaženja, zlasti v celinskih vodah, pa tudi v morjih, nastajajo območja, kjer večina živali in rastlin ne preživi več.

Kaj lahko naredi človek, da jo ohrani?

Ljudje lahko živalim in rastlinam pomagamo. Največ koristnega naredimo tako, da jih ne motimo: da ne uničujemo njihovih domovanj (življenjskih prostorov) in da ne preprečujemo njihovega gibanja (selitvene poti).

Naslednji predlogi bodo v pomoč pri nakupovanju, ki ne bo škodovalo biotski raznovrstnosti.

Zavedajmo se, da nekaterih "izdelkov" narave ne moreš kupiti. Sem sodijo prostoživeče rastlinske in živalske vrste in predmeti, ki so narejeni iz ogroženih vrst.

Na počitnicah najprej preverimo vse o izdelku iz rastlin ali živali in ga šele nato kupimo. Ne kupujmo nakita ali drugih izdelkov iz koral, želvinega oklepa ali drugih ogroženih vrst.

Kadar potujemo po tujini, premislimo, preden kaj pojemo. Pokušanje eksotičnih jedi je vsekakor pomemben del potovanj, vendar se prej vseeno pozanimajmo o izvoru mesa, zlasti pa se izogni mesu ogroženih vrst.

V kulinariki izberimo ribe, ki prihajajo iz trajnostnih populacij, kot so na primer tiste z oznako "Marine Stewardship Council". Skoraj 70 % svetovne ribje populacije je danes bodisi že izginilo bodisi je ogrožene zaradi pretiranega ribolova.

Izberimo izdelke pravične trgovine.

Kupujmo sezonske pridelke, ali še bolje, kupujmo ekološko pridelane sezonske pridelke. S tem se izognemo pesticidom, ki ogrožajo naše zdravje in zdravje ekosistemov.

Izbirajmo gospodinjska čistila iz takih sestavin, ki so naravno razgradljive, ki ne onesnažujejo vodnih virov, ne škodujejo zdravju ljudi in prostoživečim vrstam.

Pravilno odlagajmo gospodinjske kemikalije, odpadno olje in barve: nikoli jih ne zlivajmo v odtok, ampak jih odložimo na ustreznem mestu; o tem povprašamoj svoje komunalno podjetje.

Organske odpadke kompostirajmo, saj kompostni kupi razbremenjujejo prenapolnjena odlagališča odpadkov in živalskim vrstam ponujajo dragocen življenjski prostor.

Izberimo izdelke iz lesa, ki nosijo znak za okolje 'Forest Stewardship Council', kar potrjuje, da prihajajo iz ustrezno vzdrževanih gozdov.