Tibor Frančič iz Črenšovec z dosežki na čezmejnem sodelovanju postal vitez kulture

Tibor Frančič si je s povezovanjem slovenskih in madžarskih kulturnikov prislužil naziv vitez kulture.

Visoko mednarodno priznanje sta 54-letnemu Frančiču sredi januarja podelili madžarska Fundacija za kulturo vasi, civilno združenje za kulturo vasi in red vitezov kulture. Fundacija išče aktivne pripadnike madžarske skupnosti, ki so še posebej zaslužni za spodbujanje in ohranjanje kulture ter za dvig narodne pripadnosti na odmaknjenih območjih po vseh državah in kontinentih, kjer živijo pripadniki madžarske manjšine ali madžarski izseljenci.

»Boter« madžarske folklorne skupine

Kot je povedal Frančič, sicer Lendavčan, ki že vrsto let z družino domuje v Črenšovcih, so si v Kulturno-turističnem društvu Črenšovci prizadevali, da bi Jenamena festivalu dali vidno mednarodno noto. Zaradi tega so se povezovali predvsem z društvi iz sosednjih držav, pri čemer je on, kot madžarskogovoreči pomenil vez med slovenskimi in madžarskimi društvi. Potem ko so člani društva iz Črenšovec sodelovali na  prireditvah pri madžarskih prijateljih, so želeli, da tudi Madžari nastopijo pri nas. To pa skoraj ne bi bilo mogoče, saj se madžarsko društvo Csurgóforrás iz Telekesa praktično ni imelo s čim predstaviti. Nato so se v zelo kratkem času uspeli organizirati in so pripravili dodelano folklorno predstavo, s katero so navdušili na nastopu v Sloveniji in drugod, Frančič pa je tako postal »boter« omenjeni skupini.

V družbi 600 vitezov

Sodelovanje z madžarskimi kulturniki je raslo na več področjih, od organiziranja čezmejnih delavnic, kolonij, konferenc ipd., nakar so Madžari Frančiča, ki je po materini strani pripadnik madžarske narodne skupnosti, konec leta 2012 obvestili, da so ga predlagali za naziv vitez kulture. Priznanje bi sicer moral prejeti že leto prej, vendar se zaradi takratnih izrednih snežnih razmer podelitve ni mogel udeležiti. Se je pa s še nekaj člani KTD Črenšovci slavnostnega dogodka udeležil januarja letos.

Kot je zapisano v obrazložitvi, so Tiborju Frančiču podelili naziv vitez kulture za zasluge vzornega ohranjanja in negovanja kulturne dediščine in krepitve mednarodnih kulturnih stikov: »Tiborja Frančiča odlikuje vzorna pedagoška dejavnost, organizacija mednarodnih likovnih in kiparskih kolonij, dolgoletno delo z odrinjenimi in prikrajšanimi skupinami otrok in mladostnikov. Tibor Frančič slika, kipari, umetniško ustvarja, organizira delavnice in razstave, sodeluje v mednarodnih projektih, v domačem kraju je načrtoval in uresničil idejo o Prešernovem gaju pri OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Je tudi eden od snovalcev uspešnega festivala Jenamena fest.«  

Zadovoljstvo drugih pred osebnim zadovoljstvom

Kot nam je zaupal Frančič, tudi aktivni član Društva rezbarjev in oblikovalcev lesa Slovenije in podpredsednik KTD Črenšovci, mu naziv vitez kulture veliko pomeni: »Presenetilo me je, da je pobuda prišla od zunaj. Ljudje, s katerimi delam, znajo to delo, ideje, pobude, spodbude in prijateljstvo izredno ceniti. Rad delam te stvari in sem zadovoljen predvsem, če so pri tem zadovoljni drugi.« Naziv je sicer podeljen na  osnovi preteklega dela, vendar te po Frančičevem mnenju »to na nek način zavezuje, da si še naprej vpet v tok dogajanja. Imaš poznanstva, imaš kontakte in na tem gradiš naprej.«

Roka mu je vedno »tekla«

Frančič se je v umetnosti in kulturi znašel že v mladosti. Potem ko so ga v mladih letih zaposlovali z barvicami in papirji, so tudi njegovi likovni pedagogi kmalu spoznali, da »mu roka teče«. Kot sam pravi, je bilo bistvenega pomena to, da so ga tudi njegovi likovni pedagogi znali pohvaliti in videli v njem umetniški potencial. Njegovi izdelki so bili na šolskih razstavah, kar je, kot pojasnjuje Frančič, v tistih časih zelo veliko pomenilo, in vedno je bil zraven tam, kjer se je kaj ustvarjalo. Zato se je po zaključeni osnovni šoli v Lendavi in pedagoški gimnaziji v Murski Soboti vpisal na študij likovne vzgoje na Akademijo v Maribor. Zdaj že tri desetletja poučuje na osnovni šoli v Črenšovcih in na DOŠ II v Lendavi, vmes pa je svoje znanje prenašal tudi na učence drugih šol v Pomurju.

Ob poučevanju pa tudi sicer počne vse, kar je povezano z likovno umetnostjo: slika, riše, kipari, oblikuje reklamne napise, knjige, brošure, restavrira, oblikuje nakit ter še in še. Izdelki, ki so mu dragi, so pri njem doma, ostalo pa je večinoma podarjeno in je šlo širom po svetu. Kot pravi, se pri njem radi ustavijo izseljenci in njihovi prijatelji ali sorodniki, ki z veseljem ponesejo v svet izdelke iz domačega kraja. S svojimi izdelki je sodeloval na razstavah v Ukrajini, Slivnici in med drugim tudi na mariborskem EPK-ju.

Pod njegovim okriljem so se v Črenšovcih odvijale številne kolonije in delavnice, tako mednarodne narave, kot tudi tiste, namenjene lokalnemu prebivalstvu, že dobro desetletje pa je tudi umetniški vodja taborov v romskem naselju Kamenci.

Več fotografij v spodnji galeriji ...