https://www.pomurec.com/vsebina/50328/Za_praznike_se_zahvalite_na_Pomurec_com
https://www.ris-dr.si/go/555/1834/OTVORITEV_SOBE_POBEGA_V_DVORCU_RAKICAN
http://www.zniders.com/

POM-MUZIKA

Kpz Vita – kvaliteten z energijo poln zbor, ki poje tudi priredbe aktualnih hitov

8.5.2014  

Zbor se je začel leta 2003 kot ženski zbor Spominčice, leta 2005 pa se je preimenoval v Komorni pevski zbor Vita. Poleg klasike pojejo tudi pop in jazz, na mednarodnih tekmovanjih pa so že dosegli velika priznanja. Pevci med petjem izžarevajo ljubezen do petja in glasbe, ljudje pa odhajajo z njihovih koncertov nasmejani ter dobre volje.

 

Rubrika POM-MUZIKA je na Pomurec.com na sporedu vsak drugi  četrtek, v njej pa predstavljamo pomurske glasbenike, ki šele stopajo na  pota glasbenih karier, ali pa so že precej uveljavljene.

 

Kdaj in kako se je začela vaša skupna glasbena pot, kdo ste člani Kpz Vita?

K rojstvu zbora sta leta 2003 prispevala svoj delež Tanja Vajda in Jože Gerenčer. Začela sta s Spominčicami, ženskim pevskim zborom, ki so se mu potem pridružili moški. Pod zborovodjo Jožetom Gerenčerjem smo se potem konec leta 2005 poimenovali v Komorni pevski zbor Vita Lendava.

Člani zbora smo pevke in pevci iz Lendave in njene okolice ter iz Filovcev, od koder sta dva pevca in zborovodja. Večina članov je osnovnošolskih ali srednješolskih učiteljev, med nami je tudi nekaj študentov. Zbor pa vodi od leta 2010 Danijel Berden.

Kpz Vita – od kod ideja za ime in kaj pomeni?

Ime je nastalo po božičnem koncertu v lendavski evangeličanski cerkvi v tako imenovani Dvojki v Lendavi, kjer smo vitaši imeli preprost zaključek, občni zbor in smo rekli, da je čas, da se ob moških članih zbora končno preimenujemo iz Spominčic v nekaj novega. Bilo je nekaj predlogov in na koncu smo glasovali. Izbrano je bilo ime Vita, torej Življenje. Zdelo se nam je pisano na kožo: to smo mi, vitaši, polni življenja.

Kaj je tista vaša posebnost, po kateri menite, da vas ljudje prepoznajo?

Vedno smo bili znani po tem, da hočemo napredovati, svoje pevsko znanje preizkusiti na mednarodnih tekmovanjih in se vrniti s čim višjim priznanjem. To nam je uspevalo tako pri zborovodji J. Gerenčerju kot pri D. Berdenu.

Ko je zbor začel voditi Danijel Berden, nas je zaneslo v njegove vode, torej v pop in jazz vode, poleg klasike, ki je potrebna, da se pevci glasovno izenačijo in pridobijo na kvaliteti. Trenutno nas definirajo kot kvaliteten in energije poln zbor ravno zaradi tega, ker smo žanrsko tako raznovrstni in aktualni. Danijel se nam je hitro pokazal kot glasbenik, ki zelo rad piše za zbor, ustvari priredbe marsikaterega aktualnega hita in pri tem celo upošteva naše želje.

Kakšne zvrsti izvajate najpogosteje in od kod navdih? Imate že kakšno avtorsko skladbo? Po kakšnem principu izbirate pesmi, ki jih boste izvajali?

Člani odbora, zborovodja in pevci se vsako leto pomenimo, v katero smer naj bi deloval zbor, kaj so njegovi cilji za neko sezono ali pa na daljši rok delovanja. Ko je to znano, Danijel predlaga repertoar in pri tem poskuša upoštevati, kot je že bilo rečeno, naše želje in predloge, če se ujemajo s skupnim konceptom zbora. Avtorski smo marsikdaj v smislu, da radi ustvarimo kakšne medleye, po domače rečeno neke vrste kolaže refrenov ali delov znanih skladb, ki lahkotno prehajajo eden v drugega. Take ideje se nam porodijo kar med vajami, saj so naše glave včasih polne norih idej, Danijel pa tako ali tako ne zna počivati in vedno tuhta, kaj bi bilo možno ustvariti ali povezati.

Pesmi za nastop se izbirajo glede na namen koncerta in publiko. Dobro je, da smo tako prilagodljivi in si to lahko privoščimo. Če je dana tema koncerta, se držimo teme, če je pomembneje, kdo so naši poslušalci, se prilagodimo njim. Na letnih koncertih vedno določimo neko temo ali pa nekaj, kar bo pomenilo vrhunec zborovskega nastopa. Najbolj obiskana sta letni koncert in božični koncert, takrat se ponavadi napolni lendavska katoliška cerkev, na letnem koncertu pa je bogato obiskana lendavska gledališko-koncertna dvorana. In ker je publika takrat zelo raznovrstna, upoštevamo temo in publiko, ki predstavlja vse generacije. Zanimivo je potem po koncertu slišati komentarje, kaj je bilo všeč mlajšim, starejšim, glasbeno izobraženim in manj izobraženim ljubiteljem glasbe.

Koliko časa potrebujete, da se naučite kakšne nove pesmi?

Seveda je to odvisno od težavnosti skladbe in od tega, kako dobro je potrebno obvladati pesem. Če gre za tekmovanje, potem se vadi veliko več, pozorni smo na vsako malenkost in do tekmovanja želimo imeti dodelano vse, kar je možno dodelati glede na naše pevske sposobnosti. Če gre za nastope nasploh, pa seveda ne gremo nepripravljeni pred publiko. Dejansko nikoli ne gremo na oder, dokler nimamo dobrega občutka, da bomo to zapeli korektno. Enkrat je potrebno stopiti na oder in odpeti novo skladbo. Neskončno časa ni, saj je potrebno repertoar osveževati, nekaj pevcev se vmes lahko zamenja, kar pomeni, da nam nekdo manjka kot pevec in da se bo nekdo moral hitro kaj naučiti. Tako je pri vseh zborih. Po lanskem jubilejnem koncertu je nekaj pevcev zapustilo zbor, ker jih je življenje peljalo na druge poti. A prišli so novi. Stali smo pred novim izzivom: v dveh mesecih smo morali naučiti kar nekaj novih pevcev repertoar v obsegu enournega nastopa, saj smo bili povabljeni v Novi Sad, pa tudi »stari« pevci smo se naučili nekaj novih pesmi. Ko si prisiljen nekaj ustvariti in imamo vsi isti cilj, isto strastno željo, biti čim boljši, potem je to izvedljivo. Pred vsakim koncertom pa so hudo pomembne intenzivne vaje, kjer se dela na kondiciji, na čistosti in kjer naj bi bili prisotni res vsi pevci zbora, sploh študenti, ki ne morejo redno hoditi na vaje, da dobi zborovodja pravo sliko zbora in da ve, kaj mora popraviti ali urediti.

I Follow Rivers, R. Nowels, prir. D. Berden

Katere pesmi so po vašem mnenju tiste, ki najbolj ogrejejo publiko? 

Opažamo, da so publiki všeč stare zimzelene melodije, nekdanji rock komadi, glasbeni deli filmskih uspešnic, mlajši imajo najraje priredbe sodobnih hitov. Poznavalci glasbe seveda strogo prisluhnejo našim izvedbam v vseh žanrih. Vsi pa pravijo, da med petjem izžarevamo ljubezen do petja, do glasbe in da ljudje odhajajo z naših koncertov nasmejani ter dobre volje.

Kako pogosto vadite in kako potekajo vaše vaje skupaj, kako posebej in kako izgledajo vaje tik pred koncerti?

Vadimo enkrat tedensko po tri ure, vmes pa imamo po dogovoru intenzivne vaje, na primer kakšno soboto dopoldne, kjer vadimo daljši čas. Tik pred koncerti je ponavadi ustvarjalno napeto, kar pomeni, da se vsak zaveda, kaj bi lahko še izboljšal. Danijel nas želi slišati v najboljši možni obliki in želi, da sledimo roki, takrat ni več časa za tarnanje, česa še ne znamo, ker bi že morali znati. Dejansko je tako: če hodiš na vaje, se tudi naučiš vse, kar je potrebno. Toda uspeh zbora je odvisen od vsakega glasu, kar pomeni, da morajo to željo in potrebo po čim boljši kvaliteti imeti v sebi vsi pevci. V zboru ne odgovarjaš samo za svoje petje, temveč sooblikuješ barvo in kvaliteto zbora, s tem pa tudi občutek za odgovornost.

Vaš prvi koncert? Kje in kdaj se je zgodil in kakšni so bili vaši občutki takrat pred in po koncertu?

Vsi prvi/premierni koncerti zbora so se zgodili v Lendavi. Spominčice so zapele najprej Lendavi, zbor z imenom Vita pod taktirko Jožeta Gerenčerja prav tako, v prej omenjeni evangeličanski cerkvi in v takrat novi gledališko-koncertni dvorani, enako je bilo ob Danijelu, nastop v centru Banffy, nato pa prvi letni koncert v lendavski gledališko-koncerti dvorani. Do domačih nastopov imamo vedno spoštljiv odnos, saj se zavedamo, da moramo prav doma upravičiti svoj sloves. Kaj pomaga, če si v lastnem potu pripoješ na svetovnem tekmovanju zlato, potem pa doma opraviš slab koncert. Tega si nočemo dovoliti. Navsezadnje nas domačini podpirajo, občina nam je finančno pomagala, da smo se lahko odpravili na ta tekmovanja. Po svojih zmogljivostih damo od sebe največ, kar zmoremo. Tudi če čutimo pred koncertom kakšno tesnobo, ker želimo biti boljši, kot smo lahko v dani situaciji, se na odru vsak potrudi v največji meri. Ko vidimo, da je Danijel zadovoljen, kako poteka koncert, se po drugi, tretji pesmi malo sprostimo in začnemo uživati, ne le pozorno paziti na vse, na kar moramo biti pozorni. Če vmes kaj zamočimo, pa tega povprečen poslušalec sploh ne opazi, se tega hitro zavemo in iz mogoče prevelike sproščenosti prestopimo v fazo večje pozornosti, nato pa spet v sproščanje. Koncert je torej pravo valovanje energije in faz med lažjimi in težjimi pesmimi.

Za vami je že veliko uspešnih koncertov. Katerega bi lahko označili za najboljšega do sedaj in zakaj?

Težko je reči, kateri je bil najboljši. Če ne štejemo tekmovalnih nastopov, potem je bil po mojem mnenju zelo dober jubilejni koncert ob 10. Obletnici Vite, kjer smo res prikazali našo raznolikost v žanrih in v težavnosti skladb ter v izvedbi. So pa vedno zelo dobri tudi božični koncerti. Zelo dober je bil tudi koncert v Novem Sadu, kjer smo v novi sestavi zbora in v rekordnem času, takoj po večjem odmoru med sezonama, naštudirali repertoar in leteli skorajda z avtobusa na oder, toda naš nastop v čudoviti novosadski občinski dvorani je bil nepozaben. Podobno je bilo v Mostarju in v Budimpešti. Šlo je za dva pomembna nastopa, kjer smo bili pevci izmučeni tako hudo, da smo komaj stali, kaj šele peli, a so nam potem koncerti neverjetno uspeli. So pa ti koncerti predstavljali velik stres tudi našim zborovodjem. Ni preprosto stopiti pred publiko, ko veš, da so tvoji pevci pred nastopom komaj sopihali in krakali med pevsko vajo, nato pa se čudežno prebudijo, ker vedo, da gre za »življenje« in odpojejo koncert kot slavčki.

Se vam je morda na koncertu zgodila že kakšna neljuba ali zanimiva prigoda?

Seveda, tega je veliko:

- pred enim od nastopov, ko smo bili na mednarodnem tekmovanjem v Benetkah, je predsednika Mirana minuto pred nastopom tako hudo z iztrebki nagradil galeb, da smo seveda potem morali osvojiti zlato priznanje;

- pred leti je na letnem koncertu Danijel določil Dušana, da bo dal na klavirju povsem mimo intonacijo, ki je dejansko sploh ne potrebujemo, saj smo »peli« pesem, ki se samo govori (Ba-rock, glej youtube), tega pa ni vedela njegova žena in je potem z grozo v očeh spremljala, kaj Dušan počne pri klavirju;

- na jubilejnem koncertu je pevce presenetila žena našega predsednika zbora, saj nam je kot mojstrica peke tort spekla za rojstni dan torto z našim logotipom in jo pripeljala na oder ob zaključku koncerta kot presenečenje. Skupaj smo upihnili svečke in nato po koncertu med številno publiko razdelili veliko torto;

. na reviji pevskih zborov, kjer nas vedno oceni strokovnjak z glasbenega področja in nas lahko predlaga za naslednjo revijo na višjem nivoju, so naši trije basi po navodilih stopili na oder, ostali pa tega nismo slišali in smo si vzeli malce prosto. Eni so klepetali v zaodrju, drugi so hitro stopili še v toaletne prostore. Naši trije basi pa so po prejetem aplavzu kar stali in stali v mrtvi tišini na odru in se spraševali, kaj zaboga se dogaja. Takrat je prišla po nas znova voditeljica revije, češ hitro na oder in v ocenitev. Bruhnili smo v smeh in hitro stopili na oder, kjer so nas pričali malce nejevoljni obrazi treh basov, in pred komisijo korektno odpeli tri pesmi.

Kakšni so vaši cilji za prihodnost? Kdaj vas bomo lahko spet videli na kakšnem odru v Pomurju?

Vljudno ste vabljeni na naš letni koncert, ki bo 23. maja 2014 v gledališko-koncertni dvorani v Lendavi. Vmes bo še veliko manjših nastopov, ki jim lahko sledite na naši spletni strani ali na facebooku. Drugače pa sanjarimo o marsičem: o prenovitvi repertoarja za božični koncert, o intenzivnim vajah izven Lendave, o morebitnem obisku Slovencev v ZDA in Kanadi ter o kakšnem novem mednarodnem tekmovanju nekje v tujini. Kaj od tega bo izvedljivo, bomo videli sproti. Vsekakor želimo še naprej biti kreativni in se razvijati kot zbor ter pri tem uživati v družbi ljudi, ki so si tako različni ali jih potem močno poveže prav ljubezen do glasbe in skupnega petja. 

 

PRIPOROČAMO:

 VSI PREDSTAVLJENI GLASBENIKI NA POMUREC.COM

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.