Slovenija je požrešna država, ujeta v komunistično miselnost

Med tremi pomurskimi podjetji smo preverili poslovno klimo njihovega delovanja na tujih trgih v zadnjem obdobju. Slovenija je podjetjem preveč neprijazna, se strinjajo. Direktor Keme iz Puconcev pa svari pred še vedno preveč prisotno komunistično miselnostjo v slovenskem gospodarskem okolju.

Podjetje Farmtech iz Ljutomera, katerega glavni dejavnosti predstavljata kmetijski proizvodni program (kmetijska tehnika) in okoljski proizvodni program (okoljska tehnika), finančno krizo pri poslovanju na tujih trgih občuti v zmanjšani prodaji. »Prodaja je bila v letu 2009 za 20 odstotkov manjša kot v 2008, pa tudi rezultat manjši,« pravi direktorica Sonja Rajh.

Podjetje Farmtech je v zadnjem času povečalo trženjske aktivnosti.

Rajhova: Slovenija je požrešna in predraga država

In kako so se v aktualnih časih strateško pripravili na nastop na tujih trgih? »Povečali smo aktivnosti pri pridobivanju novih kupcev na obstoječih in novih trgih ter izvajali politiko aktivnega trženja, povečali nastope na tujih sejmih, marketinške aktivnosti in posebno vlogo namenili razvoju novih proizvodov,« razlaga Rajhova.

Glavni problemi, s katerimi se v teh časih srečujejo, so nekonkurenčnost in velik pritisk na cene. »To nam zmanjšuje realizacijo, dodano vrednost in poslovni rezultat,« dodaja direktorica, ki je v lanskem letu s strani Gospodarske zbornice Slovenije prejela nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Na vprašanje, ali je Slovenija podjetjem prijazna država, Rajhova odgovarja: »Ne, saj je preveč požrešna in predraga, dajatve previsoke in strošek delovne sile prevelik.«

Drvarič: Preveč je ljudi, ki ne znajo misliti in delati drugače kot pred 20 leti

Glavno dejavnost puconske Keme predstavlja izdelava posebnih materialov za zaključna dela v gradbeništvu, gradbenih lepil, tlakov, malte, izravnalne in fugirne mase, sanacijskega in drugega materiala ter  proizvodnjo kremenovega peska in dodatkov za betone.

V puconski Kemi so s poslovanjem zadovoljni.

Podjetje, ki ga vodi Branko Drvarič, ima močno razpredeno mrežo številnih hčerinskih in dveh partnerskih podjetij po vsej Evropi. Kot pravi Drvarič, je bilo poslovanje podjetja v tem letu pozitivno. »Izvozili smo za 16 odstotkov več kot lani, naše hčerinske firme pa so obseg poslovanja povečale za 40 odstotkov. S poslovanjem smo v glavnem zadovoljni.«

Glavni problemi, s katerimi se soočajo na tujih trgih, so kadrovske narave, Drvarič pa izpostavlja predvsem še problem likvidnosti in nepoznavanje določenih novih rešitev v gradbeništvu. 

Tudi Drvarič meni, da je Slovenija tako tujim kot domačim gospodarskim subjektom neprijazna država. »V naši državi je še vedno ogromno stare komunistične miselnosti pri urejanju gospodarskega življenja. Prav take, kot jo srečujemo v državah bivšega komunističnega bloka. Preveč je še vedno ljudi, ki ne znajo misliti in delati drugače kot so to delali pred 20 leti.«

Szabo: Razvojno naravnana majhna podjetja v Sloveniji naletijo na gluha ušesa

Podjetje Codex iz Murske Sobote, ki se ukvarja s trgovino ter posredovanjem in ki je lani prejelo nagrado za naj e-podjetje, ima svojo prodajno mrežo razvito v dvajsetih državah po vsej Evropi.

V podjetju Codex se kriza pozna, zato veliko pozornosti namenjajo likvidnosti.

Krizo so občutili v precejšnji meri. »Zaradi finančne krize je upadla proizvodnja evropske industrije, posledično pa so upadle potrebe po vgradnji produktov našega prodajnega programa. Celotni upad prometa v letu 2009 je predstavljal okrog 38 odstotkov glede na leto 2008,« nam je sporočil Andor Szabo.

Kot pravi, so v podjetju v teh časih vso pozornost namenili likvidnosti. Dodaja, da so glavni problemi, s katerimi se soočajo ti, da bi veliki kupci radi imeli dolgoročno fiksne prodajne cene. »Kupci so postali previdnejši, kriteriji izbora dobaviteljev pa se zaostrujejo.«

Szabo za razliko od ostalih dveh sogovornikov meni, da je Slovenija podjetjem načeloma prijazna država. »Razen posameznih primerov, ki jih je zadnje čase čedalje več. Predvsem glede enakosti pred zakoni (pobiranje davščin ter raznovrstnih drugih obveznih prispevkov). Ko pa se pojavijo potrebe po kakršnem koli razvojnem delovanju podjetja, kjer je potreben investicijski kapital, pa predvsem finančni sektor, gledano z zornega kota majhnih podjetij, postane brez posluha,« zaključuje Szabo.