Pahor opozarja na podhranjenost in neustrezno pripravljenost Slovenske vojske za oboroženi boj

Predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih sil Borut Pahor ocenjuje, da je Slovenska vojska že tretjič zapored na najnižji stopnji pripravljenosti in usposobljenosti. Slednje se sklada z oceno Nata, da je naša vojska podhranjena in da bi le s težka zagotavljala kolektivno obrambo države.

Pripravljenost Slovenske vojske je na nizkem nivoju

Poročila o tem, da je Slovenska vojska v zelo slabem stanju se v zadnjih letih kar kopičijo. Kot so poročali na 24ur je po oceni predsednika države in vrhovnega poveljnika Slovenske vojske Boruta Pahorja vojska že tretje leto zapored delovala na najnižji stopnji sposobnosti in pripravljenosti. Po njegovi oceni pripravljenost Slovenske vojske za delovanje v krizi ali vojni ni več ustrezna. Vse to pa naj bi po njegovih besedah izhajalo iz dejstva, da se za vojsko v zadnjih letih namenja bistveno premalo finančnih sredstev.

Problem je pomanjkanje sredstev

Iz poročila o pripravljenosti SV za leto 2015, ki ga sta predsedniku včeraj predstavila ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba SV generalmajor Andrej Osterman prav tako izhaja, da je slaba pripravljenost Slovenske vojske posledica pomanjkanja finančnih sredstev.

Poročilo sicer navaja, da je pripravljenost za delovanje vojske v miru za enkrat še na zadovoljivi ravni. V primeru izbruha krize ali vojne pa ni ne bi bila zadovoljiva.

Enotno zahtevajo več sredstev za vojsko

Na podlagi poročila o pripravljenosti SV za lansko leto so v Pahor, Katičeva in Osterman enotni in odločno zagovarjajo stališče, da je potrebno zagotoviti veliko več sredstev za vojsko, s katerimi bi posodobili opremo in celovito izboljšali varnostni sitem. S tem bi zagotovili tudi ustrezen nivo pripravljenosti in usposobljenosti SV za delovanje v krizah in v vojnih razmerah.

Zato menijo, da je potrebno v najkrajšem času doseči politično soglasje glede povečevanja izdatkov za Slovensko vojsko in za zagotavljanje ustrezne varnosti države. Katičeva je povedala, da se trend zmanjševanja sredstev za vojsko ustavlja, kljub temu pa bo potreben rebalans proračuna za leto 2017. Po njenih besedah bi vojska nujno potrebovala najmanj 45 milijonov evrov le za najnujnejše vzdrževanje opreme in za ohranitev obstoječih zmogljivosti. V primeru nujne modernizacije vojske pa bi potrebovali še vsaj dodatnih 50 milijonov evrov.

Tudi Osterman je poudaril, da Slovenska vojska brez dodatnih sredstev ne bo sposobna vzdrževati takšnega operativnega stanja vojske in pripravljenosti oborožitve, kakor ga zahtevajo trenutne varnostne razmere  doma in po svetu.

Vojska mora biti pripravljena za boj

Pahor je povedal, da je ključna naloga in namen vojske, da zagotavlja varnost in obrambo države, ter po potrebi pomaga svojim zaveznikom. Pri tem je odločen, da je slednje mogoče doseči le z izpopolnjevanjem vojske, z najsodobnejšo opremo, ustreznim usposabljanjem, ter vso potrebno opremo za delovanje posameznih enot vojske. Pri tem je poudaril, da mora Slovenija vlagati v varnost, v kolikor želi še naprej ostati varna država. Še posebej sedaj v času, ko je neposredna ogroženost bistveno večja.

Vojaki odlično ocenjeni

Oba tako Pahor, kakor Katičeva sta podala odlično oceno za vojake, ki so svoje naloge opravili predano, motivirano in profesionalno. Lansko leto je v enajstih mednarodnih operacijah sodelovalo nekaj manj kot 400 pripadnikov Slovenske vojske. V sklop reševanja migrantske krize pa je bilo vključenih več kot štiri tisoč pripadnikov vojske.

Slovenska vojska v številkah

Lani so zmanjšali obseg SV za 540 pripadnikov. S tem SV trenutno dosega 88 odstotno popolnjenost stalne sestave in 36 odstotno popolnjenost pogodbene rezervne sestave. Izvedli so le dve tretjini planiranih vaj, število terenskih dni pa se je lansko leto povečalo.

Več kot tretjina voznega parka SV ima pretečeno življenjsko dobo. Razpoložljivost tehnike in vojaške opreme se je ponovno zmanjšala in sicer za pet odstotkov. Posebej je kritično pri vojaških helikopterjih. Kritično stanje se je pokazalo še na področju zaloge opreme, stanja infrastrukture, osebne opreme vojakov, ter zmožnosti zdravstvene in socialne oskrbe znotraj vojske.