Pomurske občine brez dogovora o delitvi dobička Pomurskih lekarn

Pomurske občine se kot ustanoviteljice javnega zavoda Pomurske lekarne ne morejo dogovoriti o delitvi štirih milijonov evrov dobička tega iz preteklih let. Lekarne želijo polovico dobička zadržati za svoj razvoj, drugo polovico bi soboška občina dala za projekt Soboško jezero, preostale občine pa temu nasprotujejo.

Mestna občina Murska Sobota je že pred letom predlagala, da bi 70 odstotkov omenjenega presežka Pomurskih lekarn razdelili med občine ustanoviteljice po ključu števila prebivalcev, kar bi zanjo pomenilo dodatnih 482 tisoč evrov v proračunu, preostalih 30 odstotkov pa bi pustili lekarnam za nemoteno poslovanje in razvoj dejavnosti. V lekarnah so se temu uprli in opozarjali, da je najprej treba sprejeti odlok o ustanovitvi zavoda, saj zakon o zavodih pravi, da se presežek uporablja za razvoj dejavnosti, če ni v odloku o ustanovitvi drugače odločeno, svet zavoda pa predloga o delitvi ni podprl.

Foto: vecer.si

Decembra lani je soboška občina predlagala delitev polovice presežka, torej dveh milijonov evrov, vendar svetniki tudi tega predloga niso potrdili. Pred to sejo so zaposleni v Pomurskih lekarnah člane sveta zavoda s pismom opozarjali, da bi z delitvijo presežka lahko izčrpavali zavod in denar porabili za dejavnosti, ki niso povezane z zdravstvom, kot je to predvideno v statutu. Predlagali so, naj presežek ohranijo na zavodu zaradi varnosti zaposlenih in razvoja zavoda.

Župan mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek je takratni izid glasovanja označil kot »nesprejemljiv, ker je bil sklep sveta Pomurske razvojne regije, torej vseh županov občin ustanoviteljic, da se del presežka v višini dveh milijonov evrov razdeli med občine ustanoviteljice po ključu števila prebivalcev,« poroča STA. Glasovanje je Jevšek razumel kot nezmožnost, da bi občine ustanoviteljice obvladovale lekarne. Videl je tri možnosti rešitve - zamenjavo predstavnikov sveta zavoda, zamenjavo direktorja ali pa spremembo organizacijske oblike lekarn. Omenil pa je tudi možnost, da občina v prihodnosti podeli koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti zasebniku.

Ker so člani sveta zavoda potrdili sklep, da se delovna uspešnost z naslova prodaje blaga in storitev na trgu za direktorja in pomočnika direktorja za letošnje leto obračuna v višini do 30 odstotkov osnovne plače, prej je bila 25 odstotkov, vodstvo pa naj bi dvignilo plače zaposlenim, je Jevšek takrat ugotavljal, da je »nesprejemljivo, da so si hkrati z zavrnitvijo predloga o delitvi presežka izglasovali dvig plač in verjetno ob koncu leta še 13. plačo«. Ob tem je znova izpostavil ugotovitev letošnje revizije poslovanja lekarn, da so v preteklosti v nasprotju s statutom izplačevale nagrade članom sveta zavoda in nepravilno izvajale javna naročila.

Direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc je na očitke odgovarjal, da si 13. plače kot javni zavod sploh ne morejo izplačati in da tudi dviga plač ni bilo. Izplačali pa so spodbude za delo iz tržnega dela poslovanja, tako kot prejšnja leta, ki je možno do višine 30 odstotkov.

Foto: pomurske.lekarne.si

Pred novo sejo sveta, ki bo 27. januarja, so se na pobudo Zajca na usklajevalnem sestanku minuli teden sestali vodstvo zavoda, župani občin ustanoviteljic in člani sveta zavoda. Vendar pa zadnji predlog soboške občine, da bi dva milijona namenili za projekt Soboško jezero - kar naj bi bilo v skladu s sklepom zavoda februarja lani, da se del presežka lahko nameni za projekt regijskega pomena - ni dobil večinske podpore. Tako naj bi imel zdaj največjo podporo predlog, po katerem bi dva milijona evrov razdelili med občine ustanoviteljice po ključu števila prebivalcev, s katerim je soboška občina v preteklosti že poskušala, a ni uspela.

Jevšek je ob tem za STA pojasnil, da je problem star 21 let, ker odlok, ko so bile ustanovljene Pomurske lekarne, ni uredil posameznih deležev ustanoviteljic. »S tem so tudi onemogočene pravice do upravljanja in razpolaganja z materialnimi sredstvi, pa tudi presežka prihodkov nad odhodki, ki je vroča tema v zadnjem obdobju. Na zadnjem sestanku z vodstvom javnega zavoda smo se župani občin ustanoviteljic in člani sveta zavoda dogovorili, da bomo v nadaljevanju oblikovali delovno skupino, ki jo bo vodila in koordinirala Mestna občina Murska Sobota,« je povedal.

Tako bodo pripravili tri dokumente, novi predlog odloka, ki bo moral biti sprejet na vseh občinskih svetih, statut o ustanovitvi sveta ustanoviteljic ter družbeno pogodbo, ki bo urejala materialna razmerja med posameznimi deležniki, se pravi ustanovitelji in Pomurskimi lekarnami. Soboška občina pa se pridružuje predlogu o razdelitvi presežka med občine ustanoviteljice po ključu števila prebivalcev.

Če ne bo novih zapletov, bi lahko vse potrebne akte sprejeli v drugi polovici leta.