FOTO: Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan na Goričkem o priložnostih za razvoj regije

Mag. Dejan Židan, predsednik stranke Socialnih demokratov in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v petek, 6. aprila, obiskal Goričko. V okviru okrogle mize »Samozavestna Slovenija«, se je v Kulturnem domu v Stanjevcih v občini Gornji Petrovci, udeležil razprave na temo »Prihodnost Goričkega«.

Na okrogli mizi so poleg predsednika Socialnih demokratov sodelovali še Franc Režonja, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota in Stanka Dešnik, direktorica Krajinskega parka Goričko. Razgovor je povezovala kandidatka za poslanko v državni zbor Socialnih demokratov in pomurska akademkinja dr. Jolanda Lazar. Prisotni so bili tudi nekateri pomurski župani in zainteresirana javnost.

Okroglo mizo so odprli z razpravo na temo kmetijstva, saj so ljudje na Goričkem že od nekdaj močno povezani s to gospodarsko dejavnostjo. Poleg poljedelstva, je na Goričkem tradicionalno dobro razvito vinogradništvo in sadjarstvo. Možnosti razvoja se tako kažejo na kmetijah z dopolnilo dejavnostjo ter na ekoloških kmetijah. Povpraševanje po izdelkih z ekoloških kmetij je namreč v porastu, kupec pa je za te pripravljen odšteti več denarja.

Zaradi problematike zaraščanja kmetijskih zemljišč, se obeta razpis, ki bo lastnikom pomagal pri ponovnem obdelovanju kmetijske zemlje. V maju bi naj začela veljati uredba, ki bi kmetijam omogočalo ukvarjanje z dopolnilno dejavnostjo varstva starejših občanov. Zaradi vse večje problematike staranja prebivalstva, bi tako kmetije z dopolnilno dejavnostjo, lahko pomagale domom za upokojence. Na področju kmetijstva je potrebno dati priložnost tudi mladim, jih spodbujati pri prevzemanju kmetij, saj mladi lahko prinesejo novo znanje ter dodano vrednost izdelkom.

Zakon o razvoju demografsko ogroženih območij – priložnost za razvoj Goričkega

Izpostavljen je bil tudi problem obmejnih in demografsko ogroženih območij v Sloveniji, kamor spada tudi Goričko. V povezavi s tem se pripravlja Zakon o razvoju demografsko ogroženih območij, ki bi z razvojnimi programi pomagal 10 km obmejnim in ogroženim pasovom. Ker Goričko na obeh straneh meji na sosednji državi, bi moralo Goričko to priložnost dobro izkoristiti kot nove možnosti za razvoj pokrajine.

Obenem se na Ministrstvu za kmetijstvo obetajo razpisi v višini 22 milijonov evrov za sofinanciranje in pomoč kmetom pri agrarni dejavnosti. Med drugim bo možno pridobiti finančno pomoč za oroševanje proti pozebi, ki je v zadnjih dveh letih močno prizadela kmete, sadjarje in vinogradnike tudi na Goričkem. Nadalje bo možno pridobiti pomoč za mreže pri namakalnih sistemih in pri akumulaciji.

Z novimi razpisi za sofinanciranje privabiti investitorje v obrtno-industrijske cone na Goričkem

V povezavi s temo o vzpostavitvi industrijskih in obrtnih con kot središčih gospodarskega razvoja je aktualen Zakon o podpori investicijam, s pomočjo katerega država sofinancira obrtniško in podjetniško iniciativo na lokalnem nivoju. Tako se vzpostavlja Katalog obrtnih in industrijskih con v Sloveniji, ki bi tujim vlagateljem, zainteresiranim za vlaganje v gospodarsko dejavnost, omogočil pregled teh območij in možnosti za investicije.

Po besedah mag. Židana je vse bolj opazen trend, ko se tuji vlagatelji npr. iz držav Avstrije ali Nemčije, raje odločajo za investiranje v njim bližnje slovenske kraje, kot pa v nam sosednje države npr. v Srbijo. Razlogi za to so geografska bližina, izobraženost, delavnost in poštenost slovenskih delavcev, ki so v tujini cenjeni. Postavlja se vprašanje, kje na Goričkem bi se dalo vzpostaviti obrtne in industrijske cone kot središča gospodarskega razvoja.

»Na osnovi sprejetih zakonov in razpisov za sofinanciranja bo teh vlagateljev v obrtne in industrijske cone ter mala podjetja v prihodnjih letih vedno več,« je bil optimističen minister Židan.

Odprto je bilo tudi vprašanje o proizvodnji konoplje za medicinske namene, ki jo sogovorniki načeloma podpirajo, ob nadzorovani uporabi za zdravstvene namene, kot je npr. lajšanje bolečin.

Kako prepričati ljudi, da se ne izseljujejo iz obmejnih krajev Goričkega?

Kot je dejal mag. Židan, ostajajo ljudje tam, kjer imajo delo in zaposlitev, kjer je zgrajena cestna infrastruktura, kjer je v bližini na razpolago vrtec in osnovna šola, zdravnik in zobozdravnik, možnost športih aktivnosti in kulturno dogajanje. Zgolj ponujanje ugodnih parcel in zemljišč ter ureditev komunalne infrastrukture ni zadosti, država pa bi tudi na tem področju morala pomagati ljudem, saj občine teh finančnih bremen same ne zmorejo. Od sedmih goričkih občin ima kar šest občin negativno demografijo, razen Občine Puconci, kjer je po besedah župana Ludvika Novaka, stanje skozi leta ostaja približno enako.

Veliko ljudi z zahodnega in vzhodnega dela Goričkega se je primoranih voziti na delo v Avstrijo ali pa to sami želijo, zaradi bistveno boljšega plačila ali delovnih pogojev v sosednji državi. Zato so na Goričkem nujno potrebne investicije v proizvodne obrate, obrtno – industrijske cone pa tudi kot pomoč malemu gospodarstvu ali podjetništvu. Kot so poudarili govorci na okrogli mizi, pa moramo ob tem ohraniti naravno okolje, neokrnjeno in lepo pokrajino na Goričkem. 

Pomen Krajinskega parka Goričko za ohranjanje narave, kulturne dediščine in zdravega načina življenja ljudi

Stanka Dešnik, direktorica Krajinskega parka Goričko je izpostavila pomen in prispevek Parka k dosedanjemu razvoju Goričkega. Kot je povedala, so do sedaj uspeli s prijavami na razpise zagotoviti finančna sredstva ter izpeljati številne projekte in tako pomagati krajem na območju Krajinskega parka Goričko. V povezavi s prihodnostjo Goričkega je poudarila ohranjanje narave, kulturne tradicije in pomembnost ljudi ter ekološkega in zdravega načina življenja. Tudi nov mladinski dom v Markovcih na Goričkem, za katerega je že veliko povpraševanje s strani dijakov, študentov in mladinskih izmenjav bo omogočal nastanitev mladine v neokrnjeni in lepi gorički pokrajini.

Kako privabiti turiste v obmejne kraje na Goričkem in jih tukaj zadržati?

Zaradi lepe pokrajine in neokrnjene narave, predstavlja velik in še dokaj neizkoriščen potencial na Goričkem področje turizma. Na osnovi razpoložljivih kmetijskih zemljišč in vrtov se odpirajo možnosti na področju ekološkega turizma in izletniških turističnih kmetij. Pri tem predstavlja največji izziv, kako privabiti turiste iz preostalih koncev Slovenije ali tujine v bolj oddaljene in obmejne kraje na Goričkem ter predvsem, kako jih tukaj tudi zadržati. Po besedah Dejana Židana zgolj okoli 25 % ljudi iz Ljubljane in okolice kdaj obišče SV del Slovenije npr. Maribor, Pomurje ali Goričko. 

Franc Režonja, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, je povedal, da je treba v Pomurju spremeniti tudi miselnost, pri kmetijski ali gospodarski dejavnosti pa imeti več poguma in vztrajnosti.

»Včasih smo Pomurci premalo pogumni in odločni v primerjavi z ljudmi iz Ljubljane ali ostalih delov Slovenije. Če nam enkrat ne uspe, se je treba pobrati in stvari poizkusiti znova ter vztrajati. En neuspešen poizkus še ne pomeni, da nam ne more uspeti,« je še dodal Režonja.

V sklepnem delu okrogle mize je prisotne nagovoril Franc Šlihthuber, župan Občine Gornji Petrovci, kot občine organizatorke dogodka. Zahvalil se je vsem govorcem, vabljenim gostom in obiskovalcem za prispevek ter podane predloge za razvoj in prihodnost Goričkega. Sogovorniki so se strinjali, da pomurski župani znajo stopiti skupaj in se zmeniti, ko gre zares in je to potrebno za skupno dobro in razvoj pomurske regije. Mag. Dejan Židan je predlagal ostalim govorcem, pomurskim županom in vsem obiskovalcem, da se ponovno srečajo na podobni okrogli mizi čez eno leto, z namenom preveriti napredek in začrtati nadaljnje aktivnosti za razvoj ter prihodnost ljudi na Goričkem.

Več fotografij v spodnji galeriji ...