Slovenija bi morala tržiti Jeruzalem, ne Bled

V Dvorcu Jeruzalem je Franc Jurša, poslanec državnega zbora, na novinarski konferenci predstavil predlog spremembe Zakona o vinu, ki je bil vložen letos v sredini marca. O sprejemu sprememb zakona, ki uvaja samostojni vinorodni okoliš Jeruzalem Slovenija, bo Državni zbor odločal 16. maja.

V okviru so sodelujoči podrobneje predstavili stališča, natančnejše vzroke za pobudo ter pomembnost sprejetja predlagane novele zakona o vinu.

"Vinorodnemu področju Jeruzalemskih goric je bila leta 2006 s sprejetim zakonom o vinu odvzeta avtonomnost vinorodnega okoliša, s čimer so ga uvrstili pod okoliš Štajerska Slovenija. S tem je to področje tako rekoč povsem izginilo iz vinskih etiket, kar je povsem nepojmljivo ob dejstvu, da ta vinogradniška lega tudi uradno spada med pet odstotkov najboljših vinorodnih področij za bela vina na svetu," je ob uvodu povedal prvopodpisani predlagatelj zakona, Franc Jurša.

Jurša: Jeruzalemske gorice postaviti v svetovno merilo

"Z željo, da Jeruzalemskim goricam povrnemo prepoznavnost, pomembnost in tržno vrednost na svetovnem trgu ter to vinorodno območje tudi zakonsko zaščitimo, smo veliki in mali vinarji in vinogradniki iz ljutomersko-ormoškega področja podali pobudo, za ponovno samostojnost vinorodnega območja Jeruzalem Slovenija. Pobudo sva podprla tudi poslanca Franc Jurša in Vili Trofenik, ki sva skupaj s skupino poslancev v parlament vložila predlog dopolnitve zakona o vinu. Le-ta bo v kratkem deležna javne razprave" je ob tem še dodal Jurša.

V podporo temu predlogu so svoje mnenje podali tudi Miran Torič (Društvo vinogradnikov prijateljev vin Ljutomer), Saško Štampar (Društvo vinogradnikov Ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem), Miro Munda (Klub Šipon), Mitja Kos (Salon Jeruzalem) ter Mitja Herga (P&F Jeruzalem Ormož d.o.o.).

Ideje o preimenovanju okoliša stare že več kot 10 let

Miran Torič je pojasnil, da je 1800 hektarjev dovolj za samostojni vinorodni okoliš, v Sloveniji in tujini namreč obstajajo še veliko manjši. Pojasnil je, da so preimenovanje poskušali doseči že prej, vendar ni bilo uspeha. Leta 2008, ko je poslanec postal Franc Jurša, so ponovno vložili predlog, da se preuči sprememba okoliša ali podokoliša Ljutomer-Ormož v vinorodni okoliš ali podokoliš Jeruzalem. Mnenja je, da bi s tem okolišem zaščitili vinogradnike v Ljutomeru in Ormožu.

Saško Štampar je poudaril dejstvo, da Jeruzalem predstavlja 5 odstotkov najboljše vinorodne lege na svetu, ki predstavlja neko posebno bogastvo, ki bi se ga morali še kako dobro zavedati in bi ga bilo potrebno bolje tržiti, kar se dandanes ravno ne dogaja. Kot pomembno je izpostavil tudi celostno podobo ter da smo takrat izgubili identiteto, ko smo šli v večjo združbo Štajerska Slovenija, kjer se lahko meša grozdje oz. vino različnih kvalitet. Omenil je tudi zmoto, da nekateri trdijo, da je ideja o tem okolišu nastala "včeraj", kot nekateri trdijo in ga povezujejo s prihodom novega lastnika družbe Jeruzalem Ormož, g. Puklavca. "Ta ideja o preimenovanju okoliša je stara že več kot 10 let" je še dodal.

Jeruzalem kot naravna blagovna znamka

Miro Munda je ob tem dejal, da ga veseli, da je prleškim ljutomerko-ormoškim vinarjem uspelo stopiti skupaj in da so podprli ta predlog o poimenovanju vinorodnega okoliša Jeruzalem Slovenija. Ime je pomembno zato, ker Jeruzalem predstavlja naravno blagovno znamko, ki jo je potrebno bolj izkoristiti, ime Slovenija pa zaradi prepoznavnosti, saj je naša dežela znana kot vinska dežela. Izpostavil je tudi sorto šipon, ki postaja tisto vino zaradi katerega bo Jeruzalem postal vedno bolj znan.

Mitja Kos je ob tem dejal, da je namen Salona Jeruzalem promocija blagovne znamke Jeruzalema, vin kot tudi kulinarike. Zadnja tri leta se Salon dela na visoki ravni, kamor so pripeljali številne ugledne goste iz tujine, in so vsi enotnega mnenja, zakaj se Jeruzalem ne promovira bolj. Lansko leto je ugledni gost Lubos Barta, ki letno oceni preko 4.000 vinskih sort po svetu, dejal, da če bi Slovenija bila pametna, bi tržila Jeruzalem, ne Bled. 

Mitja Herga je poudaril, da bi od tega okoliša imeli korist vsi, tudi turistični ponudniki ob vinski cesti, s čimer bi tudi podrli neke meje med Ljutomerom in Ormožem, in ju tako združili. Pojasnil je še, da je v zakonu o vinu iz leta 2006 izražen interes velikih kleti iz okoliša, predvsem po prekupčevanju z grozdjem in vinom. Znano je, da spremembi tega zakona nasprotuje med drugim Radgonska klet. Dodal je še, da sedanji zakon dovoljuje uporabo imena Ljutomersko-ormoške gorice le pri vrhunskih vinih, teh pa je v povprečju okrog 10 odstotkov.

Pred dnevi so se pojavili nekateri očitki, da je predlog spremembe bil vložen brez potrebnih mnenj stroke in študij. Franc Jurša je ob tem pojasnil, da pri tem gre za spremembo zakona le v dveh členih in da imajo pozitivno mnenje vlade.

Nasprotniki zakona: Zakon je škodljiv

Na to temo so se odzvali tudi nasprotniki sprejema dopolnitve Zakona o vinu, ki bodo v petek v Hotelu Ormož predstavili svoja stališča, za katerega so mnenja, "da je na moč škodljiv za večino vinarjev iz vinorodnega okoliša »Štajerska Slovenija«. Predstaviti vam želimo absurdnost omenjenega predloga, ki zagovarja zgolj interes kapitala posameznika, pri čemer niso bila upoštevana niti mnenja stroke, ki ostro nasprotujejo temu predlogu." Posredovali so tudi protestno pismo, ki so ga vinarji iz omenjenega okoliša podkrepili s podpisi ter ga poslali poslancem državnega zbora.