Intervju z EVS prostovoljko Mihaelo Diano Podariu

Mihaela Diana Podariu je mlada prostovoljka iz Romunije, ki se trenutno mudi v RIS Dvorcu Rakičan, kjer sodeluje pri Erasmus+ projektu Design the future. V okviru projekta si pridobiva izkušnje na področju kulturne dediščine, arhitekture, urejanje okolice in dizajna. V Rakičanu je že od februarja, ker njeno prostovoljstvo traja 11 mesecev, pa bo ostala vse do konca februarja. V nadaljevanju je delila svojo dosedanjo izkušnjo.

Osebna izkaznica

Ime: Mihaela Diana

Priimek: Podariu

Starost: 31

Narodnost: Romunska

Izobrazba: diploma iz managementa

Država začasnega bivanja: Slovenija

Razlog prihoda v Slovenijo: Evropska prostovoljna služba (EVS) v okviru programa Erasmus+, projekt Design the future v Dvorcu Rakičan

Kdaj si se prvič srečala z EVS in kaj te je prepričalo, da si se odločila za prostovoljno delo v tujini?

Za EVS sem prvič slišala, ko sem obiskal prijatelja v Italiji . Njegov sostanovalec se je ravno vrnil iz uspešnega EVS projekta v Španiji in nam je zelo navdušeno predstavil program prostovoljne službe. Ker sem v preteklosti že bila vključena v programe Evropske unije preko mladinskih izmenjav, sem pomislila, da bi bilo dobro zame, da se poskušam vključiti; tudi zato, ker sem bila tik po končanju srednje šole in sem iskal nove možnosti.

V kolikšni meri se Slovenci odločajo za EVS?

Na veliko začudenje prostovoljstvo v tujini med Slovenci ni zelo razširjeno. Na žalost tudi veliko mladih še nikoli ni slišalo za ta evropski program. Zdi se mi, da mladi šele ob stiku z organizacijami, ki so vključene v EVS, dobijo prvo informacijo o projektu. Osebno poznam dve Poljakinji, ki sta trenutno na EVS v Sloveniji.

Kje vidiš prednosti in slabosti EVS službe?

Bom začela s prednostmi. Prvič ti izkušnja EVS da priložnost ne samo, da živiš in delaš v tujini, ampak tudi za spoznavanje drugih prostovoljcev (lokalnih ali tujih), s katerimi lahko deliš svojo izkušnjo. Drugič, ti omogoči, da postaneš član nove skupnosti. Spoznaš nove ljudi in novo kulturo, začneš se učiti novega jezika in obiščeš kraje, ki jih drugače ne bi obiskal. Dodana vrednost programa je tudi v tem, da ti omogoči izkušnjo mednarodnega in medkulturnega vseživljenjskega učenja. Tukaj ne govorim samo o tem, da pridobiš nova praktična znanja, ampak predvsem o osebni rasti.

Kar se tiče pomanjkljivosti programa bi rad izpostavial predvsem dejstvo, da včasih realnost gostiteljske organizacije ne doseže standarda pričakovanj, ki jih ima prostovoljec o njej. Zaradi kulturnega šoka se rado zgodi, da prostovoljec potrebuje več časa, da se prilagodi na novo okolje. Prav tako znajo biti problematični nesporazumi med organizacijo in prostovoljcem, v kar je potrebno vložiti veliko truda iz obeh strani. Morda pa tudi to, da zaradi vpetosti prostovoljca v aktivnosti gostiteljske organizacije ne ostane veliko časa za potovanje in odkrivanje novih krajev. Sem pa to skušala združiti.

Kaj je tisto, kar pričakuješ od EVS?

Za sebe menim, da nisem preveč zahtevna in zaradi tega tudi nimam visoko letečih ciljev. Preprosto si želim naučiti slovenskega jezika do te mere, da bom lahko svobodno komunicirala na neki osnovni ravni. Želim si svoje izkušnje, ki jih bom pridobila v teh enajstih mesecih, uporabiti v svoji domači organizaciji pri delu z mladimi. seveda pa si želim tudi spoznavanja kulture Slovencev in ustvarjanja novih prijateljstev.

Kako gledaš na mladino v Sloveniji? Živijo drugače od Romunov?

Kar se mi je zdelo zelo pomembno, ko sem prišla v Slovenijo je to, da mladi zelo dobro govorijo angleško. V Murski Soboti in okolici srečujem mnogo mladih in za enkrat naša komunikacija brez problema poteka v angleškem jeziku. Na splošno bi lahko rekla, da so mladi lahko zelo prijateljski in družabni. Še posebej glede na našo starostno razliko (jaz sem 19, drugi malo starejši), se mi zdi, da se dobro ujamemo. Opažam pa, da potrebujejo veliko več časa za delanje novih prijateljstev, kot sem pričakoval.

Kaj bi rekel tistim, ki kritizirajo takšno obliko prostovoljnega dela?

Če jo kritizirajo to le pomeni, da še nikoli niso bili prostovoljci na tem programu. Nemogoče je ,da si del tega programa in ga kritiziraš. Seveda tukaj ne govorim o tem, da je na programu vse popolno. Če vzamem za primerjavo bolj razširjen program študentske izmenjave Erasmus, za katerega pravijo, da je za mlade najbolj ugoden – po mojem prepričanju mladi preko Erasmusa preveč časa preživijo s popivanjem in potovanji. EVS po drugi strani pa omogoča osebni in poklicni razvoj.

Kako je biti tujec v Sloveniji? Kako te sprejemajo mladi?

Začetni niso enostavni. Potrebno se je navaditi na novo okolje in mentaliteto ljudi, ki te obdajajo.. Prav tako se mi zdi, da kulturno ozadje igra pomembno vlogo pri navajanju na slovensko realnost. Kar se tiče mladine pa moram priznati, da nisem imel nobenih problemov z navezavo prijateljstev z mladimi iz lokalnega okolja.