Kmetijsko ministrstvo za spodbujanje ekološkega kmetovanja

Trend ekološkega kmetovanja je v evropskih državah že dokaj uveljavljen in tudi v porastu, še posebej v severno-evropskih državah, Slovenija pa je v teh primerjavah na spodnjem delu lestvice. 

V luči trendov ekološkega kmetijstva v Evropi in trenutnega stanja v Sloveniji si kmetijsko ministrstvo tako prizadeva za zvišanje deleža ekološko pridelanih izdelkov. Kot je pred dnevi za STA sporočila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, je interes in namera kmetijskega ministrstva v novi vladi spodbujanje za višji delež ekološkega kmetijstva skupaj s pridelovalci in vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano. Države članice EU se namreč ravno v tem času pogovarjajo o oblikovanju nove skupne kmetijske politike, ki bo začela veljati z začetkom nove finančne perspektive za obdobje 2021-2027.

V Sloveniji ogromno prostora za spodbujanje ekološkega kmetovanja

Kot so nadalje sporočili s kmetijskega ministrstva bo na osnovi sedaj znanega naslednja finančna perspektiva izjemno usmerjena na ekološko kmetovanje. Za Slovenijo, kjer imamo velik delež neravninskega reliefa, kot so hribovje in gorski svet ter s tem tudi velik delež kmetijskih površin na območjih z omejenimi dejavniki, je usmeritev skupne evropske politike v ekološko kmetovanje ugodno. Kot je izpostavila ministrica, imamo dejansko ogromno prostora, da spodbudimo ekološko kmetovanje in ga tekom perspektive podkrepimo s takšnimi ukrepi, ki bodo pisani na roko pridelovalcem.

Ukrepi za spodbujanje ekološkega kmetijstva

V okviru aktivnosti za spodbujanje ekološkega kmetijstva je sicer v Sloveniji že v teku kar nekaj ukrepov. Eden izmed njih so tudi podpore za trajno travinje iz programa razvoja podeželja, ki zajemajo tudi shemo za ekološko rejo živali. V okviru ukrepa gre za spodbude v zneskih približno 150 evrov na hektar za ohranjanje površin in nekaj več kot 300 evrov za novo vzpostavitev teh površin.

Še eden izmed ukrepov za spodbujanje ekološkega kmetovanja je zaveza za povečan odkup slovenskega ekološkega mleka, ki so jo nedavno podpisale Ljubljanske mlekarne z Zvezo društev ekoloških kmetov. Na kmetijskem ministrstvu so ob tej priložnosti poudarili pomen tovrstnega povezovanja med pridelovalci in predelovalci hrane. S tem se namreč dodaja vrednost vsem deležnikom v verigi preskrbe s hrano.

V verigi preskrbe s hrano pridobijo kmetje, živilskopredelovalni obrati in potrošniki

Takšna oblika sodelovanja po eni strani zagotavlja dolgoročnejši odkup in stabilnejše poslovanje za kmete, na drugi strani pa kakovostno in zagotovljeno surovino lokalnega izvora za živilskopredelovalne obrate, so še dodali na kmetijskem ministrstvu. Navsezadnje pridobijo tudi potrošniki, ki lahko izbirajo med večjim naborom ekoloških izdelkov v trgovinah.

Prireja mleka je sicer ena pomembnejših kmetijskih panog v Sloveniji, saj k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje v zadnjih letih prispeva okoli 15 odstotkov, k vrednosti živinoreje pa približno 33 odstotkov. Medtem v večini evropskih držav, predvsem v severni Evropi, ekološko mleko in mlečni proizvodi predstavljajo velik delež med vsemi ekološkimi proizvodi. V Evropski Uniji je največja prireja ekološkega mleka v Nemčiji, sledijo Francija, Avstrija, Velika Britanija in Danska.