Banke in hranilnice povišale cene večine svojih plačilnih storitev

Zadnja analiza Banke Slovenije o nadomestilih za plačilne storitve, v katero je vključenih 15 bank in hranilnic, kaže, da so bila lani zvišanja povprečnih nadomestil večja v tradicionalnih segmentih storitev, kot je plačevanje preko okenca in nižja v sodobnih, kot je plačevanje preko elektronske banke.

Z javno objavo nadomestil Banka Slovenije slovenskim uporabnikom plačilnih storitev, tako fizičnim kot pravnim osebam, omogoča primerjavo nadomestil in s tem oceno, kateri ponudnik v Sloveniji je zanje, glede na njihove potrebe in navade plačevanja, najcenejši oziroma najprimernejši.

Od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev so se povprečna nadomestila v lanskem letu povišala v 15 segmentih, znižala so se v dveh segmentih, v štirih so ostala nespremenjena.

Najbolj, za 25 odstotkov, se je zvišalo povprečno nadomestilo za prilivna plačila pravnih oseb. Največje oziroma 8,7-odstotno znižanje pa je bilo pri povprečnem nadomestilu za interna mala kreditna plačila fizičnih oseb preko elektronske banke.

Analiza prinaša tudi primerjavo stroškov košarice plačilnih storitev, ki uporabnikom olajša izbiro najprimernejšega ponudnika. Stroške košaric plačilnih storitev najdražjih in najcenejših ponudnikov plačilnih storitev po metodologijah Banke Slovenije si lahko ogledate v spodnji tabeli.

V segmentu fizičnih oseb je bila lani tako za tradicionalnega, kot za e-komitenta najbolj ugodna Delavska hranilnica. Najdražja pa je bila za tradicionalnega komitenta SKB, za e-komitenta pa NLB.

Izračun tako kaže, da lahko fizična oseba kot tradicionalni komitent z zamenjavo ponudnika plačilnih storitev prihrani tudi do 137,86 evra, kot e-komitent pa do 29 evrov (košarica Banke Slovenije) letno.

Zaradi velikega obsega transakcij in višjih nadomestil so razlike med najcenejšim in najdražjim ponudnikom večje v segmentu pravnih oseb. Za oba komitenta pri pravnih osebah je bila lani najcenejša Primorska hranilnica Vipava. Najdražja pa je bila za tradicionalnega komitenta NLB, za e-komitenta pa Banka Sparkasse.

Pravna oseba, kot tradicionalni komitent lahko tako z zamenjavo ponudnika plačilnih storitev prihrani tudi do 945,26 evra letno, kot e-komitent pa do 362,10 evra letno.

Primerjavo letnih stroškov plačilnih storitev z uporabo tako imenovanih primerjalnikov bančnih storitev fizičnim osebam omogoča tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Njihove aktivnosti na področju informiranja potrošnikov finančno podpira tudi Banka Slovenije. Primerjalniki so brezplačno dostopni vsem potrošnikom na spletni strani ZPS.